Vodnik po Aleji znamenitih Ločanov

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / / 10:30

Na Šolski ulici v Škofji Loki v Aleji znamenitih Ločanov stoji devet portretov znamenitih mož. Muzejsko društvo Škofja Loka je te dni predstavilo vodnik po aleji, v kateri imajo osrednje mesto tri pomembne kulturne in domoznanske osebnosti: dr. Pavle Blaznik, dr. Tine Debeljak in prof. France Planina.

Škofja Loka – Priložnost za predstavitev vodnika na tokratnem Blaznikovem večeru (Pavle Blaznik je bil prvi predsednik loškega muzejskega društva) je bila stodeseta obletnica rojstva Blaznika in Debeljaka in desetletnica postavitve kipov treh »podnuncev« (Debeljaka, Blaznika in Planine) v alejo, ki je sicer nastajala od leta 2000 do 2007.

Kot je na srečanju povedal predsednik muzejskega društva Aleksander Igličar, je aleja znamenitih Ločanov hkrati še galerija na prostem akademskega kiparja Metoda Frlica in razstava nekaterih slovenskih kamnov. Na kamnitih podstavkih pa za sedaj stoji devet bronastih mož. Prvemu so kip postavili kiparju Tonetu Logondru, o čemer je na Blaznikovem večeru pripovedoval pobudnik aleje Alojz Pavel Florjančič. Slednji je s skupino zgodovinarjev pripravil nabor predlogov, kdo vse bi še sodil v alejo znamenitih Ločanov in prvotnih 75 predlogov so zožili na 19. V aleji so našli mesto še: slikar Ive Šubic, že omenjeni trije podnunci, slikar Anton Ažbe, pobudnik poštne znamke Lovrenc Košir, sociolog Boris Ziherl in desetar Anton Hafner, vodja upora v Judenburgu. Ko so želeli postaviti še kip škofu Andreju Karlinu, ki je že izdelan v mavcu, pa se je po Florjančičevih besedah zadeva zaradi političnih nesoglasij ustavila, dopolnjevanje aleje pa je prestavljeno, dokler ne najde mesta v občinskih prostorskih načrtih. Da se bo nadaljevalo že naslednje leto, je na srečanju zagotovil župan Miha Ješe, naslednji v aleji pa bo kip dr. Viktorju Kocjančiču, zaslužbnemu loškemu zdravniku, ki je med drugo svetovno vojno kot talec padel za Kamnitnikom.

O nastajanju in živ­ljenju aleje znamenitih Ločanov smo na srečanju muzejskega društva slišali več zanimivih zgodb, Florjančič pa je omenil tudi napako: v aleji ni nobene ženske. In napaka je po njegovem tudi dejstvo, da v njej ni nobenega škofa, saj ima mesto škofe celo v imenu, od prvega veleposestnika škofa Abrahama se jih je v loškem gospos­tvu zvrstilo še veliko, s Škofjo Loko pa je povezan tudi današnji najvišji cerkveni dostojanstvenik v Sloveniji, apostolski administrator in predsednik slovenske škofovske konference Andrej Glavan, ki je bil v preteklosti starološki in suški župnik, škofjeloški dekan in gorenjski arhidiakon.

Blaznikovemu večeru je poseben čar dal pogovor Helene Janežič z Marijo Leskovar, hčerko zgodovinarja Pav­leta Blaznika, o življenju njenega očeta in ostalih dveh podnuncev geografa Planine in književnika Debeljaka, od njihovega otroš­tva v ulici pod nunskim samostanom do poznejših let, ko so spodbudili nastanek muzejskega društva in Loškega muzeja ter s tem organizirano celovito skrb za ohranjanje loške kulturne in naravne dediščine. V preddverju Sokolskega doma pa so odprli razstavo Filatelističnega društva Lov­ro Košir Škofja Loka Muzejski eksponati in kulturna dediščina avtorja dr. Janeza Cerkvenika, še četrtega »podnunca«.