Nova kolaboracija
V zadnjem času je zbudil veliko pozornosti film o Hannah Arendt (1906–1975), nemško-ameriški filozofinji judovskega rodu. Režirala ga je Margarethe von Trotta, v glavni vlogi pa nastopa Fassbinderjeva muza Barbara Sukowa. Arendtova se je leta 1961 v Jeruzalemu udeležila procesa proti Adolfu Eichmannu, vodji sistema nacističnih koncentracijskih taborišč. Pričakovala je, da bo na zatožni klopi sam hudič v človeški podobi, a bil je le ubogljivi birokrat (»Celo nahod je imel!«), ki je vestno izvrševal Hitlerjevo strategijo. Iz te zaznave je filozofinja razvila pojem banalnosti zla. V smislu: da večine zla na tem svetu ne povzročajo zločinci velikega formata, ampak »mali ljudje«, ki so ubogljivo v njihovi službi. Za ta pojav je uporabila tudi pojem kolaboracije. Za holokavst in druge velike zločine niso krivi le storilci, ampak tudi vsi tisti, ki pasivno stojijo ob strani in vse to le mirno ali preplašeno opazujejo. Tudi Judje sami kot žrtve. Proti zlu se je treba aktivno upreti. Kolaboracija, aktivna ali le pasivna, krepi totalitarizem. V ta kontekst lahko postavimo tudi poziciji slovenskih partizanov in domobrancev in si mislimo svoje.
Pojmovanje slovite filozofinje bi lahko uporabili tudi za razlago današnjih slovenskih razmer. Ko zdaj vsi v en glas obsojamo pojave finančne krize, korupcije, tajkunstva in drugega zla, pozabljamo, da vsega tega niso zagrešili le pokvarjeni politiki in pohlepni bančniki in tajkuni. »Mali« državljani smo bili tisti, ki smo izvolili poslance v več sklicev državnega zbora, v njih so bile izvoljene vlade. Vsi ti so sprejemali zakone, ki so omogočili pohlepno »prihvatizacijo«, postavljali nadzornike v bankah in velikih državnih podjetjih ... A izvolili smo jih volivci, ki smo nato ves čas vse to le mirno opazovali. Na tihem morda tudi malo negodovali. A v glavnem smo bili tiho kot oprezne riti. Kar pomeni: kolaborirali smo z vse bolj očitno sistemsko korupcijo in tajkunizacijo. Molče smo pristajali na banalnost zla, ki se je razširilo in zajedlo v vse pore slovenske družbe. Šele v protestih v sklopu »vseslovenske ljudske vstaje« v minuli zimi je del državljanov šel na ulice in pokazal, da je tega dovolj. A to je bil le del t. i. urbane populacije, večina ljudi na podeželju je vse skupaj spet le mirno gledala ... Kar pomeni: kolaborirala je s pokvarjeno elito. Najmanj, kar bi morali storiti državljani, ki nam je vsaj malo za pravno državo, je, da bi na naslednjih volitvah izbrali druge stranke in ljudi.
Upam, da se motim, a zdi se mi, da je slovenska desnica že gensko nagnjena h kolaboraciji. Pa ne mislim le na slovensko domobranstvo in generala Rupnika. Spomnimo se, kako so škof Rožman in prvaki SLS pozdravili italijansko okupacijo aprila 1941, še preden so pobudo prevzeli komunisti in OF. Podobno držo vidim v besedah Janeza Janše, ki je nedavno pozval vlado, naj čim prej zaprosi trojko za pomoč. Mar ne bi bila to ponovna okupacija!? Leta 1941 so nas okupirali vojaško, zdaj nas hočejo finančno, prvak opozicije pa takšno okupacijo celo spodbuja. Razlika je samo v formi, v bistvu je ni. Tuji finančni kapital se hoče polastiti ključnih slovenskih bank in gospodarskih družb, mi pa bomo potem samo še zamorci, ki bomo smeli delati za bedno plačilo, morebitni dobiček bo odtekal na tuje ... Še preden se to zgodi, moramo priznati, da smo takšno stanje zakrivili sami, ne le tisti, ki so kradli, ampak tudi vsi, ki smo jih le tiho opazovali. Vsi, ki smo kolaborirali in tiho pristajali na banalnost slovenskega zla.
anton kolar