Še brez dogovora o davku na nepremičnine

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 10. oktober 2013 / 10:19

Ministrstvo za finance popušča pri davčnih stopnjah za plačilo davka na nepremičnine za kmetijska zemljišča, gozdove in kmetijske objekte, predstavniki kmetov pa vztrajajo na tem, da bi jih država povsem oprostila plačila tega davka.

Kranj – Predstavniki kmetov in ministrstva za finance so prejšnji torek nadaljevali pogajanja glede davka na nepremičnine, a ker dogovora še niso dosegli, naj bi se do četrtka, ko naj bi predlog zakona obravnavala vlada, še enkrat sestali. Ministrstvo je v dosedanjih pogajanjih že nekoliko popustilo, tako je iz obdavčitve izvzelo vsa neplodna zem­ljišča in znižalo davčne stopnje. Po prvi različici zakona naj bi bila za kmetijske objekte 0,5-odstotna davčna stopnja, neuradno naj bi bil zadnji predlog ministrstva 0,3 odstotka. Za kmetijska zem­ljišča naj bi bila po prvi različici 0,5-odstotna stop­nja, po drugi 0,25-odstotna, na pogajanjih prejšnji teden naj bi bila ponujena 0,15-odstotna stopnja. Za gozdove se je davčna stopnja znižala z 0,50 na 0,15 odstotka, zadnja različica je neuradno 0,07 odstotka. Predstavniki kmetov s tem, kar so doslej dosegli v pogajanjih, niso zadovoljni, ocenjujejo, da so še rezerve in čakajo na nove izračune ministrstva za finance.

Davek bi jih odgnal iz agrarnih skupnosti

Upravni odbor kmetijsko gozdarske zbornice, ki je problematiko davka na nepremičnine obravnaval na seji prejšnji teden, tako še vedno vztraja pri stališču, da se kmetijskih nepremičnin ne obdavči, saj bi bilo »to tudi v nasprotju z zahtevami Evropske unije, da zagotovimo varno, kakovostno in poceni hrano.« Tudi v Združenju predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije se zavzemajo za to, da bi bile agrarne skupnosti oproščene plačila davka na nepremičnine, saj bi uvedba davka verjetno povzročila osip članstva, ki bi svoje deleže ponudili na trgu. To bi po oceni združenja oslabilo vaško in srenjsko naravnanost agrarnih skupnosti in privedlo do tega, da bi njihovi las­tniki postali ljudje, ki niso kmetje in ne vaščani, ali celo tujci. Namesto davka na nepremičnine predlagajo uvedbo davka na dobiček oz. preložitev odločanja o obdavčitvi na čas, ko bo sprejet nov zakon o agrarnih skupnosti, ki bo sistemsko določil njihov položaj in pogoje gospodarjenja.

Lastniku ostane les in škoda

V Zvezi lastnikov gozdov Slovenije še vedno zastopajo stališče, da je gozdove treba izvzeti iz davka na nepremičnine in da je že dovolj, če plačujejo za gozdove davek od katastrskega dohodka. »Gozdovi so za lastnika osnovno sredstvo, potrebno za preživetje, ne pa luksuz,« pravijo v zvezi in poudarjajo, da je gozd najbolj omejena in ohlapna lastnina v Sloveniji. Gospodarjenje z gozdovi jim omejujejo gozdno gospodarski načrti, ki določajo količino poseka lesa, način gospodarjenja, tehnologijo sečnje in spravila lesa, posege v gozdove ... Po zakonu o gozdovih morajo las­tniki tudi drugim omogočiti prosto gibanje po gozdovih, prav tako pa tudi čebelarjenje, lov ter rekreativno nabiranje gob in zelnatih rastlin. Po gozdnih prometnicah se poleg lastnikov lahko vozijo tudi drugi. Gospodarjenje z gozdovi je še dodatno omejeno v Triglavskem narodnem parku, na območju Nature 2000 in v primest­nih gozdovih. »Lastniku gozda torej ostane samo les in škoda po obiskovalcih in divjadi,« opozarjajo v zvezi lastnikov gozdov.