V boj proti sivi ekonomiji
»Siva ekonomija se najlažje zmanjšuje v razmerah z malo, vendar zelo jasnimi pravili,« ugotavlja Giuliano Nadrah.
Ljubljana – Trgovinska zbornica Slovenije je pretekli teden pripravila okroglo mizo o sivi ekonomiji in možnih ukrepih za njeno zajezitev oziroma zmanjšanje njenega obsega. Udeleženci so si bili enotni, da je znižanje obsega sive ekonomije odvisno predvsem od stopnje zaupanja državljanov v državo kot tudi od višine davkov in davčne morale.
»Slovenska trgovina na drobno se še vedno sooča s padanjem prodaje v primerjavi z EU, že tako ali tako pa je bil padec izrazitejši kot v državah EU. Danes smo na komaj 82 odstotkih povprečja,« poudarja predsednica zbornice Mariča Lah. Vedno več Slovencev priznava, da čutijo vpliv gospodarske krize in recesije na vsakdanje življenje, zato trošijo manj tudi pri običajnih dobrinah Predsednica TZS je izpostavila nekaj predlogov v boju zoper sivo ekonomijo: zagotovitev stabilnega poslovnega okolja, prenovo pavšalne obdavčitve in zagotovitev učinkovitega delovanja inšpekcijskih služb, tudi v smislu izboljšanja njihove koordinacije.
Evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš je poudarila, da je oblikovanje davčne politike v pristojnosti držav članic, pri čemer se niso vse odločile za uvedbo višjih davčnih stopenj v boju proti sivi ekonomiji. Mimogrede, v Sloveniji naj bi bilo sive ekonomije v vrednosti med štiri in deset milijard evrov! Kako jo zmanjšati na minimum (odpraviti se je najbrž ne da)je skušal odgovoriti tudi Giuliano Nadrah, direktor Studia Nadrah-Zaro, ki meni, da je sivo ekonomijo najlažje zmanjšati v razmerah, ko je pravil malo, a so ta zelo jasna.
V razpravi, sodelovala sta še Franc Derganc, davčni in poslovni svetovalec, in Andrej Flajs iz Statističnega urada, so sodelujoči oblikovali skupno mnenje, da do sedaj predstavljeni ukrepi za znižanje obsega sive ekonomije v Sloveniji, ki jih je predstavila vlada, ne bodo dovolj. Tako smo slišali, da so veliko pomembnejše stopnja zaupanja državljanov v državo, višina davkov in davčna morala. Ustanovili naj bi poseben organ za pregon sive ekonomije, uvedli malo delo po nemškem modelu in zagotovili sledljivost pri poslovanju za transakcije nad tisoč evrov.