Žirovniška pot je lahko zgled
V Žirovnici so nadgradili Pot kulturne dediščine, prihodnji teden pa bodo gostili konvencijo Slovenske pisateljske poti.
Žirovnica – »Pot kulturne dediščine je ključna turistična blagovna znamka v Žirovnici, s celovito ureditvijo pa smo postavili piko na i, pot je sedaj še bolj privlačna za obiskovalce,« ob zaključku posodobitve Poti kulturne dediščine poudarja direktorica Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Maja Zupan. Osemkilometrska pot poleg rojstnih hiš Prešerna, Čopa, Finžgarja in Jalna ter Janševega čebelnjaka po novem vključuje še dva spomenika državnega pomena v Vrbi – cerkev sv. Marka in staro vaško lipo, ob kateri so uredili brežino. Na poti so namestili urbano opremo, klopi, mize, koše za ločeno zbiranje odpadkov ter dodatne informacijske in usmerjevalne table, tako da jo lahko obiskovalci prehodijo brez zemljevida, je dejala Zupanova. Uredili so tudi dostopno pot k Janševemu čebelnjaku in poskrbeli za krajinsko ureditev. Celovita ureditev je stala skoraj 59 tisoč evrov; naložbo je 60-odstotno sofinancirala EU, ostalo je zagotovila občina.
V sklopu projekta so v Vrbi postavili tudi informacijsko tablo Slovenske pisateljske poti, ki so jo zasnovali v Društvu slovenskih pisateljev, povezuje pa rojstne hiše, domačije in druge zanimive točke 106 slovenskih pisateljev in pesnikov. Gre za prvo tovrstno tablo, ki so jo postavili na 700 kilometrov dolgi poti, katere del je tudi žirovniška Pot kulturne dediščine. »Veseli smo, da je Žirovnica prepoznala svojo vlogo znotraj Slovenske pisateljske poti,« pravi vodja projekta Igor Likar, ki upa, da se bodo svojih vlog zavedle tudi druge slovenske občine. Tudi zato bodo v četrtek, 10. oktobra, v Žirovnici organizirali konvencijo Slovenske pisateljske poti, na katero so povabili župane 67 občin, po kateri poteka pot. S podpisom listine o pridružitvi poti se bodo, tako Likar, zavezali k postopnemu urejanju posameznih lokacij, sicer pa je konvencija zamišljena kot delovno srečanje, na katerem bodo udeleženci ugotavljali, kako daleč je projekt, si izmenjevali izkušnje o primerih dobrih praks, kakršna je tudi žirovniška pot, in se posvetili možnim oblikam razvoja poti v prihodnje.
Spomladi je izšel tudi vodnik po Slovenski pisateljski poti, ki je temelj projekta. »Projekt zajema več dimenzij, sicer pa na zanimiv način obuja tradicijo in hkrati deluje povezovalno, saj skuša povezati občine in regije, po katerih pot poteka. Hkrati se v sodobnem smislu zelo približuje trendom, da literatura ni samo nek kamen zase, ampak se skuša povezovati s turizmom in izobraževalnimi vidiki,« je dejal sekretar Društva slovenskih pisateljev Saša Jovanovič in dodal, da se projekt lahko poslužuje tudi zelo sodobnih, virtualnih orodij, mobilnih aplikacij, zvočnih točk …