Minimalna plača v nevarnosti
Sindikati nasprotujejo morebitnim posegom vlade v minimalno plačo, je pred posvetom z gorenjskim članstvom v Škofji Loki dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.
Škofja Loka - V Sloveniji 50 tisoč zaposlenih prejema minimalno plačo, ki znaša 783 evrov bruto. Kot je pred četrtkovim posvetom z gorenjskimi člani ZSSS povedal predsednik Dušan Semolič, premierka Alenka Bratušek sicer navaja, da posegov v minimalno plačo ne bo, vsaj štirje ministri njene vlade zahtevajo spremembo na tem področju, ki bi omogočila, da se delodajalci in sindikati v posameznih podjetjih lahko dogovorijo za minimalno plačo, nižjo od zakonsko določene.
»V Sloveniji postajajo revni celo tisti, ki delajo in prejemajo plačo. Minimalna plača je varovalka pred še večjo revščino celo zaposlenih ljudi, zato so posegi vanjo za nas nesprejemljivi,« je dejal Semolič. »Ne drži namreč, da bi lahko z znižanjem minimalnih plač rešili kako podjetje. Doslej ni še nobeno propadlo zaradi delavskih plač, pač pa zaradi slabega manegementa. Zniževanje plač tudi ne pelje k ciljem države, usmerjenim v nova delovna mesta, zaposlovanje mladih in h gospodarski rasti. V svobodnih sindikatih (in pričakujemo, da se nam bodo pridružile še druge sindikalne centrale) zato za november napovedujemo delavske demonstracije, z opozorilom, naj v vladi ne predlagajo preveč lahkotno ukrepov v škodo delavcev.«
Aktivnosti vlade za izhod iz krize se praviloma zgrinjajo nad delavstvo, je menila tudi sekretarka območne organizacije ZSSS za Gorenjsko Romana Oman. V svobodnih sindikatih trdijo, da se je reševanja iz krize z ekstremnim varčevanjem oblast lotila narobe in da politiki pri tem vidijo le številke, ne pa ljudi. Dušan Semolič še pravi, da naši poltiiki nimajo razumne distance do vsega, kar prihaja iz Evropske unije, tamkajšnje institucije pa da so podrejene diktaturi kapitala. Z vprašanjem o posegih v plače so se sindikati obrnili tudi na Evropsko komisijo, sicer pa se sklicujejo na to, da je v Evropski pogodbi določilo, da so plače avtonomno področje posameznih držav in torej evropskega poseganja ne bi smelo biti. Aktualnim ukrepom vlade v škodo delavcem pravimo ne, poudarja Semolič. Kot odgovor nanje so v ZSSS pripravili svoje predloge pod naslovom Nova pogodba med delom in kapitalom za izhod iz krize, o čemer so včeraj na posvetu govorili tudi gorenjski sindikalisti.