Vse, kar pridelajo, doma predelajo in prodajo

Na ekološki turistični kmetiji Pr' Končovc na Javorniku vse, kar doma pridelajo in zredijo, tudi doma predelajo in prodajo. Redijo krave dojilje, oskrbujejo travniški sadovnjak, čebelarijo in se ukvarjajo s predelavo mesa in s turistično dejavnostjo.

Javornik – Ministrstvo za kmetijstvo in okolje bo v okviru nacionalnega projekta promocije hrane iz bližine omogočilo potrošnikom, da neposredno na kmetijah, v kmetijskih zadrugah in v živilsko predelovalnih obratih preverijo kakovost lokalnih pridelkov in izdelkov. Na Gorenjskem so v soboto potrošniki »preverjali« kakovost na kmetiji Pr' Končovc na Javorniku nad Kranjem in v zadružni trgovini škofjeloške kmetijsko gozdarske zadruge na Poljanah.

Kmetija Pr' Končovc, kjer od leta 2009 gospodarita »tamlada« – Aleš Kristan in žena Katarina, je značilen primer sklenjenega kroga med pridelavo, predelavo in prodajo. Do 1956. leta je bila na kmetiji tudi gostilna, nato je bila to tipična govedorejska kmetija, a že leta 1992 sta Aleševa starša – oče Stanislav in mama Frančiška – kot prva v tedanji kranjski občini odprla kmetijo odprtih vrat, predhodnico današnje turistične izletniške kmetije. Obdelujejo 5,5 hektarja kmetijskih zem­ljišč in gospodarijo s štirinajstimi hektarji gozda. Njive imajo le toliko, da pridelajo zelenjavo, nekaj več kot en hektar je travniškega sadovnjaka, ostalo so travniki. Vse obdelajo s stroji, le strmino popasejo krave. Trenutno redijo štiri krave dojilje in tri teleta. Pred štirimi leti so se odločili za ekološko kmetovanje. »Že prej nismo uporabljali mineralnih gnojil in kemičnih pripravkov, živina je bila čez poletje na paši,« pove Aleš in poudari, da so zaradi prehoda s konvencionalnega na ekološko kmetovanje prestavili hlev, zagotovili prosto rejo in uredili izpust, ki živalim tudi pozimi omogoča, da se sprehodijo na prostem.

Prašiče kupijo v vzhodni Sloveniji in jih dajo klat v klavnico, goveda jim koljejo v škofjeloški klavnici, ki je registrirana za klanje ekološko zrejenih živali. Vse meso zaklanih živali vzamejo nazaj in ga uporabijo kot svežega ali za predelavo v različne suhomesnate izdelke, pozimi naredijo tudi pečenice in krvavice. »Vse je narejeno brez »kemije«, od dodatkov uporabljamo le sol, česen in poper,« pravi Aleš in doda, da gostje, med katerimi prevladujejo zaključene družbe, poslovneži in obiskovalci Jošta, vse pogosteje sprašujejo, ali je to, kar jim ponudijo, domače – doma pridelano in doma narejeno. Gostom postrežejo v »hiši« s kmečko pečjo, v kateri še vedno pečejo tudi kruh, in v posebni sobi, poleti vsem bolj ugaja zunaj. Za kuho še vedno uporabljajo tudi klasični štedilnik na drva.

V travniškem sadovnjaku prevladujejo stare sorte sadnih dreves, ki so odpornejše na bolezni in škodljivce in jih ni treba škropiti. Samo češenj je enajst sort, med jablanami so tudi sorte carjevič, kosmač, voščenka in bobovc, med hruškami vodenice, rjavke, gašperčki. Sadje ponudijo sveže, ga posušijo, predelajo v mošt in žganje, uporabijo za jabolčni štrudelj. »Hruške so letos dobro obrodile, tudi pri jablanah je kazalo na dobro letino, a je v suši veliko jabolk popadalo z dreves,« pove Aleš in poudari, da je bilo zaradi suše otave le za eno prikolico.

Na kmetiji ima dolgo tradicijo tudi čebelarstvo, Alešev oče Stanislav je čebelar, zdaj se čebelarstva uči tudi Katarina. Imajo deset čebeljih družin, med vključujejo tudi v gostinsko ponudbo, ob tem pa razmišljajo, da bi zaradi oddaljenosti od onesnaževalcev tudi čebelarili na ekološki način. V prihodnosti načrtujejo, da bi uredili še eno sobo za strežbo in morda tudi prenočišča.