Ohranja tradicijo blejskih pletenj

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 23. september 2013 / 10:57

Anže Logar, ki zase pravi, da je »avtohtone blejske pasme«, torej pravi Blejec, se je po študiju na Finskem lotil izdelovanja tradicionalnih lesenih plovil, med katere sodijo tudi pletnje.

»Poklic graditelja lesenih plovil je poslanstvo, ki ga moraš imeti rad in ga oprav­ljati z ljubeznijo,« zatrjuje 33-letni Anže Logar, ki je svojo prvo pletnjo ob pomoči mojstra Antona Zupana izdelal pred desetimi leti za svojega očeta. In ko ga poslušaš, kako vzneseno pripoveduje o svojem delu in prihod­njih načrtih, res ni prav nobenega razloga, da mu ne bi verjeli. Tudi ko pravi, da je gradnja lesenih plovil njegov način življenja. »Ne hodim v službo, s tem živim,« poudarja.

Najprej se je na srednji lesarski šoli v Škofji Loki izučil za mizarja in nato nadaljeval študij na oddelku za lesarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Po dodatno formalno znanje se je nato v okviru evropskega projekta Oživljanje premične kulturne dediščine pod mentorstvom Irene Leban iz Sred­nje lesarske šole v Škofji Loki odpravil na partnersko šolo v Lahtiju na Finskem. Glede na bogato preteklo znanje je sicer triletni študij končal v enem letu. Del projekta, je pojasnil, je predstav­ljala tudi vzpostavitev delavnice, v kateri bi izdelovali lesena plovila. »Po diplomi leta 2006 me je ta 'konjiček' tako pritegnil, da sem se odločil ustanoviti lastno podjetje za izdelavo lesenih plovil,« je razložil in dodal, da si je za enega od svojih ciljev postavil ohranitev premične kulturne dediščine, ki jo predstavlja tradicionalna gradnja lesenih plovil. »Na Bledu se s tem ukvarja le še Janez Marijan Polak, ki lesena plovila izdeluje že več kot petdeset let, zato je prav, da mu priskočim na pomoč pri ohranjanju te dediščine.« Ljubezen do lesenih plovil mu je bila skorajda položena v zibko. »Zrasel sem dobesedno na čolnih, saj se je v naši družini ohranjala tradicija izdelovanja lesenih čolnov za lastne potrebe. Naši predniki so namreč živeli na Blejskem otoku kot oskrbniki vse do druge svetovne vojne.« Oče Boris pa je bil več kot trideset let pletnjar in mu je prav tako večkrat pomagal pri vožnji s pletnjo.

Konstrukcija blejskih pletenj, pravi Anže Logar, se je izoblikovala prav na Bledu in je stara že prek sto let. Gre za čoln z ravnim dnom, ki nudi veliko stabilnosti. Naenkrat je s pletnjo mogoče peljati do 18 ljudi. Gradijo jih iz avtohtonega macesnovega lesa, za njeno izdelavo pa potrebuje dobra dva meseca. Cena takega čolna se giblje okrog 18 tisoč evrov. Svoje znanje se trudi prenašati tudi na mlajše generacije, zato mu v delavnici kot vajenec pomaga dijak srednje lesarske šole Tomaž Kunčič. Eden njegovih dolgoročnih ciljev je tudi, da bi skupaj s srednjo lesarsko šolo iz Škofje Loke oblikovali program, v katerem bi dijake izobraževali prav za gradnjo lesenih čolnov. »Gre za ideje, ki so povsem realne, a zahtevajo čas. Vse življenje se učiš in jaz tako malo vem o čolnih,« pravi skromno in doda, da mora najprej sam še marsikaj narediti in pridobiti čim več izkušenj ter izobraziti mizarje do te mere, da bodo lahko samostojno izdelali posamezne tipe plovil. »Šele nato bomo pripravljeni svoje znanje deliti z drugimi.«

Poleg gradnje in popravil pletenj izdeluje še manjše lesene čolne po željah in potrebah naročnika. Tako je nastala tudi barka Ljubljanica, s katero od lanskega septembra prevažajo turiste po Ljubljanici. Naročnik si je namreč vmes premislil, zato jo je sam dokončal. Tega prav nič ne obžaluje, pravi, saj mu zdaj služi kot dober referenčni izdelek v prestolnici. »To je prva lesena ladjica na Ljubljanici, naš cilj pa je v prihodnje prenoviti vso tamkajšnjo premično infrastrukturo.« Obenem pa je to tudi priložnost, da v našem glavnem mestu promovira svoj domači kraj. »Mojo delavnico in obenem Bled tako na teden obišče vsaj trideset ljudi iz vsega sveta.« Ob tem, pravi, pa ne želi izpostavljati sebe kot izdelovalca lesenih čolnov, ampak se trudi osveščati ljudi, da je les material prihodnosti, ki ga imamo pri nas v izobilju. »Zato upam, da bomo nehali les izvažati v tujino, kjer ga moramo potem domači proizvajalci kupovati po višji ceni.«

Dediščino izdelovalcev lesenih plovil pa bi rad ohranil tudi skozi predstavitev v muzejski obliki, zato si skupaj z Občino Bled prizadeva najti primeren prostor. »Bled si zasluži muzej, v katerem bi dobili mesto tisti, ki so v preteklosti izdelovali lesena plovila, kar bi prav tako prispevalo k promociji teh plovil.«