Tako sem živel

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 23. september 2013 / 13:12

»Po mojem ne gre drugače kakor verjeti v moč ljubezni. Gotovo obstajajo razne teorije, kako se bo lahko uredilo, da ljudje ne bodo trpeli lakote in žeje. Marsikdo govori o tem, da je za to potreben nekakšen imperij. Vsak samo rešuje neke imperije, vendar noben imperij ne bo ničesar reševal, če ni prave podlage, prave etike. In ta etika ne more biti zgrajena drugače kot na ljubezni. Ljubezen je pravo spoštovanje do bližnjega, in ne samo spoštovanje: tudi ljubezen do sebe in do svojega bližnjega. To je v Evangeliju, ampak to je v bistvu v samem konceptu človeštva kot takega, niti ni treba, da gremo k Evangeliju. Za človeka je nujno, da mora naravo udomačiti, jo nekoliko izrabiti, zato da lahko živi, mora pa imeti neko spoštljivo razmerje tudi do svojega življenja, da si bosta skupaj pomagala, ne pa da bosta eden proti drugemu. Človeštvo je vzpostavilo koncept o uničevanju človeškega telesa, pa poudarjam, in bom še naprej poudarjal, da je to popolnoma negativno: ne cenimo človeškega telesa. Sicer si ga ogledujemo, si ga lepšamo, si omišljamo celo kirurške posege, da bi bili čim dlje mladi, v bistvu pa je bil koncept telesa kot človekove dobrine v samem človeškem elementu, v današnji etiki prezrt ravno zaradi tega, ker so ga tako uničevali, in to skozi stoletja. Naše stoletje pa je v tem doseglo višek: na eni strani imamo moderno koncepcijo napredka, ki predstavlja razvoj tehnike in urejanje bogastva, na drugi strani pa ostajajo milijoni delavcev, ki so brez dela. Jaz sem razumsko pesimist, po srcu pa optimist, in de facto verjamem, da bo človek nekje našel neko formulo, in ta formula je zelo preprosta – ljubezen. Ni druge rešitve.«

Cankarjeva založba je za Borisa Pahorja in njegove bralce ob pisateljevi stoletnici pripravila imenitno knjigo. »Tako sem živel« je njen naslov, podnaslov pa »Stoletje Borisa Pahorja«. Upravičeno. Ga ni med Slovenci, čigar življenje in delo bi se tako enkratno in markantno prepletalo z usodnimi dogajanji v 20. stoletju, z obema svetovnima vojnama in vsemi tremi totalitarizmi. Avtorica knjige je dr. Tatjana Rojc, literarna zgodovinarka. S pisateljem je posnela vrsto pogovorov za slovenski program radia RAI v Trstu; v svoje in njegovo besedilo je vpletla številne odlomke iz Pahorjevih del in mnogo slik. Knjigi bi zato lahko rekli tudi Pahorjev album. Gornji odlomek je zad­nji odstavek v knjigi, bere se kot pisateljeva duhovna oporoka. Pa je le drobec iz monumentalne freske Pahorjevega stoletja.