Ina podpisala za Abrahame

Prvo soboto v septembru v koči na Soriški planini ni bil običajen večer. Vsaj za okrog štirideset sorodnikov in prijateljev, ki so skupaj z Ines Jenšterle počastili njeno novo poglavje, prvih petdeset.

Abraham? Nič lažjega. Občutek, ki ga je ob svojem jubileju prisotnim cel večer dajala Ines Jenšterle, je bil že tak. Osebni praznik je Ina, kot jo vsi kličejo, pravzaprav vzela za še en dober žur več. Nemalo sta jih doslej pripravila z možem Maretom doma na Zlatem polju. Na Soriški planini so se zbrale različne družbe, od sorodstva do njenih sošolk, prijateljic letošnjih petdesetletnic in družinskih prijateljev, starih in novih. Vsej tej pisani družbi je komaj uspelo »uživati vštric« s simpatično punco pri pe…, ah pustimo to. »Sam žur mi nared’te,« je naročila Ina. Slavljenki je bil najprej podarjen prost prevod legendarne pesmi Radeta Šerbedžije Ne daj se, Ines, v katerem smo malenkost odstrli njenih prvih polovico let z darilom, kranjsko glasbeno skupino 20 do pa se je družba razživela ob glasbi njihove mladosti.

Ino je kakopak obiskala tudi delegacija z bližnjega vzhoda pod vodstvom Abrahama in njegovega pomočnika. Tam je dekle moralo pokazati tudi svoje gradbeno znanje, povezano s knjigami, pri čemer sta ji pomagala sodelavca iz kranjske knjižnice, kjer je zaposlena. Pri španskem prevodu je preizkušala moža Marka, oba namreč odlično obvladata ta svetovni jezik. Ni čudno, da z družino vsake zimske počitnice »presmučajo« nekje v Južni Ameriki ali na Karibih. Sledila so različna popotniška darila, od kolesarjenja v Prekmurju do ženskega vikenda v Toskani. Zares dober vstop v drugo polovico življenja. »Durante muchos anos,« je stavek »še na mnoga leta« prevedel googlov prevajalnik, Ina pa bo ob naslednji priložnosti povedala, ali je napisano prav.