Spredaj veleposlanik Shigemi Jomori s soprogo Camelio, zadaj od leve Vinko Grašič s soprogo Florjano, Klemen Grašič s hčerko Lano in oskrbnika koče, zakonca Kleindienst.

Veleposlanik pohvalil žgance

Japonskega veleposlanika s soprogo so gostili na planini Dolga njiva pod Košuto. Obisk sta »zakuhala« Vinko in Klemen Grašič.

Prijetno sta bila presenečena oče in sin, Vinko in Klemen Grašič iz Križ, ko se je japonski veleposlanik v Sloveniji Shigemi Jomori s soprogo Camelio odzval njunemu zasebnemu povabilu za obisk planine Dolga njiva pod Košuto. »V enem od slovenskih časopisov sva prebrala intervju z veleposlanikom, v katerem je omenil, da ima zelo rad ajdove žgance, in ker jih oskrbnika koče na Dolgi njivi pod Košuto Mateja in Matjaž Kleindienst odlično pripravita, sva se odločila za povabilo,« sta povedala Grašičeva. V manj kot dvanajstih urah sta dobila odgovor z že predlaganim terminom. Zadnji četrtek v avgustu.

Veleposlanik in njegova soproga sta se izkazala za preprosta in prijetna sogovornika, oba govorita tudi angleško. Iz diplomatskega vozila sta se na četrtkovo dopoldne v Tržiču presedla v kombi s tržiško registracijo in si z zanimanjem ogledovala pot skozi Dovžanovo sotesko, Jelendol do Medvodja in navkreber po gozdni poti proti planini. Od parkirišča do koče je bilo še približno dvajset minut hoje. Vonj, ki se je širil iz koče, je bil neprekosljiv. Mateja in Matjaž Kleindienst poleg tega, da slovita po svoji gostoljubnosti, slovita tudi po okusno pripravljeni domači hrani. Iz lončene posode je zadišalo po ajdovih žgancih, zabeljenih z ocvirki. »Rad imam jedi iz ajde, na Japonskem so vsak dan na meniju. Še posebej priljubljeni so ajdovi rezanci. Tudi v Sloveniji ajdove jedi kar zasledim, pred nedavnim sva se s soprogo udeležila mednarodnega simpozija o ajdi, v okviru katerega je bilo tudi Ajdovanje v Dolenjem Vrhpolju,« je povedal veleposlanik Shigemi Jomori.

Na planšariji na 1400 metrih nadmorske višine pa ni zadišalo samo po ajdovih žgancih, ampak tudi po masovneku, skutnih štrukljih, domačem kruhu, ki na že malce ostrem gorskem zraku še posebej teknejo. Veleposlanikovo soprogo je zanimalo, kako se naredi kislo mleko, ker bi ga tudi sama pripravila. In koliko besed je bilo o tem, kako prevesti masovnek. Angleške besede za to ni in ni bilo – le kako?, vsaj sestavine masovneka se je dalo razložiti v angleščini. Veleposlanika je zanimalo, iz česa je košutnik, ki ga je spil za dobrodošlico. Povprašal je tudi po življenju na planšariji. Kleindienstova sta na Dolgi njivi od začetka junija do konca septembra. Imata do 65 glav govedi in še mini živalski vrt: osle, konja, purane, kokoši, kopune, zajce, race … Na tej planini sta od leta 2006, prišla sta na povabilo dedičev barona Borna, pravzaprav Bornove Eli, ki je želela, da planino oživita.

»Veselim se obiska številnih slovenskih krajev, in potem ko sem že spoznal turistične bisere, kot so Bled, Bohinj, Idrija …, zelo rad raziskujem lokalne kotičke,« je pripovedoval Shigemi Jomori. Posebnima gostoma je Klemen Grašič, »ambasador« planine Dolga njiva pod Košuto, podaril šuštarsko lučko z vgraviranim datumom obiska in knjigo Ob sotočju Bistrice in Mošenika. Veleposlanikova soproga pa je s planine odšla s še enim spominom – spominom na prečudovite gorenjske nageljne.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 26. avgust 2013 / 10:40

Redarji kot mestna policija

Kranjski medobčinski redarji dobro leto ustavljajo voznike in izrekajo globe za uporabo mobilnega telefona med vožnjo oziroma neuporabo varnostnega pasu. Vozniki so včasih presenečeni, vendar večjih e...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...