Obrtniki za krajši plačilni rok

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 8. december 2008 / 06:00

Zakonsko določen tridesetdnevni plačilni rok bi bil najboljši ukrep za zmanjšanje posledic finančne in gospodarske krize za obrt in mala podjetja.

Ljubljana – V torek se je sestal upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) in kot osrednjo točko obravnaval predlog ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov finančne in gospodarske krize na obrt in malo podjetništvo, ki naj bi jih vključili v memorandum delodajalcev za obravnavo na vladi. V službi OZS so za sejo pripravili povzetek informacij o finančni krizi iz 12 območnih obrtnih zbornic ter 23 sekcij posameznih dejavnosti OZS, iz katere je razvidno, da kriza na večino dejavnosti sicer še ni vplivala, najpogostejša pa so opozorila na omejeno in drago kreditiranje pri bankah in neplačevanje del oziroma podaljševanje plačilnih rokov, ko so obrtniki oziroma mali podjetniki podizvajalci ali dobavitelji večjih sistemov. Za razpravo na upravnem odboru so v službi pripravili tudi predlog 24 ukrepov, s katerimi naj bi predstavniki OZS nastopili na pogajanjih z drugimi delodajalci. Razdelili so jih v tri poglavja: ukrepi za financiranje in likvidnost podjetij, ukrepi na področju davkov ter ukrepi pri zaposlovanju in socialni varnosti.

V uri in pol dolgi razpravi so prisotni kot najpomembnejši predlog ocenili zakonsko določitev 30-dnevnega plačilnega roka, ki bi ga morali spoštovati vsi, na čelu z državo. Prav nujnost plačevanja iz javnih naročil je bila posebej poudarjena, saj predstavlja kar 40 odstotkov naročil, takšna finančna injekcija pa bi v razmerah finančne krize zelo pomagala malemu gospodarstvu. Vse bolj izrazito se namreč dogaja, da glavni izvajalci in veliki odjemalci – v večini so to velike družbe oziroma sistemi, svoje likvidnostne težave z neplačevanjem opravljenih storitev ali prevzetih izdelkov prelagajo na ramena obrtnikov in malih podjetnikov, ki so ob takem ravnanju povsem nemočni. Z drugimi besedami: veliko gospodarstvo dobesedno ruši in uničuje malo gospodarstvo. Po razpravi sodeč, je najhuje v avtoprevozništvu, kjer plačil praktično ni več in prevozniki že stojijo, na obrtnike in druge kooperante pa se že tudi prenaša kriza v gradbeništvu.

Na področju davkov obrtniki in mali podjetniki predlagajo ukinitev vseh omejitev za uveljavljanje olajšav za investicije, dodatne spodbude za vlaganja v razvoj, zvišanje amortizacijskih stopenj, hitrejša vračila in poznejše plačevanje DDV. Za delovno intenzivne dejavnosti predlagajo znižano stopnjo DDV. Predlagajo tudi modernizacijo delovno pravne zakonodaje s krajšimi odpovednimi roki, zmanjšanje odpravnin, ponovno uvedbo inštituta čakanja na delo ter vrsto drugih sprememb (tudi pri upokojitvah) v smeri večje fleksibilnosti zaposlovanja.