Na Jezerskem so pravljice doma

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 23. avgust 2013 / 09:36

Kako so nastale gore na Jezerskem, kakšen zaklad se skriva pr' ta bogat' jam, ali pod Rjavco res čarajo vile ... O tem zna imenitno pripovedovati pravljičarka Irena Cerar, ki so jo letos znova povabili, da pod mogočnimi drevesi na Šenkovi domačiji obudi pravljični svet.

»V izjemnih okoljih, kakršno je tudi jezersko, imajo pravljice še poseben čar,« pravi pripovedovalka pravljic, sicer diplomirana literarna komparativistka, odgovorna urednica slovenske izdaje otroške revije National Geographic Junior, avtorica dveh priljubljenih družinskih izletniških vodnikov, planinska vodnica PZS in stalna sodelavka Mednarodnega festivala gorniškega filma Domžale. Rada pripoveduje v živo in jo že več let vabijo na različne pripovedovalske dogodke. Za knjižnico v Kamniku vodi Kamniške pravljične poti, družinske izlete s pripovedovanjem pravljic, sodeluje na pravljičnih festivalih po vsej Sloveniji, na Gorenjskem denimo v Motniku in Bohinju. U konc' sveta so pravljice doma, Zlatorogova pravljična dežela v Bohinju, je izjemno uspešna pomladna prireditev s sedmimi pravljicami iz tistega konca.

Kako se je zgodilo, da je pravljice v življenju postavila na prvo mesto? Irena Cerar je že diplomirala na temo gorske pravljice in pripovedke. Prebrala je številne knjige in brskala za pravljicami in povedkami, ki se nanašajo na slovenske kraje. Leta 2004 je o tem izdala knjigo Pravljične poti o Sloveniji (doživela je kar štiri ponatise), leta 2009 pa Pravljične poti v zgodovino. V mislih ima še tretjo, Pravljične poti čez mejo, saj želi zajeti ves slovenski kulturni prostor.

»Po izidu druge knjige so me začeli vabiti, naj pripovedujem zgodbe in to sedaj počnem že štiri leta. Kaže, da imam to v krvi, že moj dedek je bil namreč izreden pripovedovalec. Sodelujem na različnih pripovedovalskih festivalih in v tem okviru vodim tudi pravljične poti. Pripoved v izjemnih naravnih okoljih ima še posebno težo, lep ambient je namreč polovica uspeha. Tako je denimo na Jezer­skem, kamor so me z dvema večeroma pravljic povabili že drugič. Za letos sem izbrala temo Čudesnost dreves: zgodbe govorijo o tem, da so drevesa živa in govorijo – pod starodavnimi drevesi Šenkove domačije se to tudi začuti. Z venčkom zgodb, ki jih pripovedujem v naravnem okolju, skušam dodati kamenček v mozaiku, da bi otroci dobili pristen, oseben stik z naravo. Kakšne zgodbe izberem, je odvisno od stika, ki ga vzpostavim z otroki in tudi njihovimi starši, saj je pripoved namenjena obojim,« je pred začetkom nedavnega pravljičnega vikenda na Jezerskem povedala Irena Cerar.

Drugi del pripovedovanja pa je krajevno obarvan. Z Jezerskim je povezanih mnogo zgodb, nekatere je, napisane v jezerskem narečju, pod naslovom Jezerske štorije zbral domačin Andrej Karničar.

»V čast mi je, da lahko pripovedujem jezerske zgodbe, zlasti še na Šenkovi domačiji, kjer živita avtorjev sin Drejc Karničar in njegova žena Polona Virnik Karničar. Lani sem za to priložnost našla zgodbe o vilah, zakladu, nastanku tukajšnjih gora … Oblekli smo se v vile in vilince, izdelali vilinske paličice in čarali. Družinam, ki so prišle poslušat pravljice in povedke, so se lani pridružili še številni domačini in skupaj smo ustvarili neponovljivo pravljično vzdušje.«

»Pravljični vikend je na Jezerskem nastal po zamisli Roka Teula, povezali smo se s pravljičarko Ireno Cerar in sedaj že drugo leto zapored skušamo tudi na ta način animirati goste in jih spodbujati, da pridejo na Jezersko,« o pravljičnem vikendu pove Polona Virnik Karničar s Šenkove domačije, sicer tudi predsednica jezerskega turističnega društva. »Želimo si tudi, da bi od naše domačije do Planšarskega jezera uredili pravljično pot. Jezersko bi s tem naredili še prijaznejše družinam in otrokom.«