Uniforme v šolah

Nekaj let nazaj sem tudi sama razmišljala o tem, da bi v šole uvedli nošenje uniform. To se mi je zdela pametna ideja iz več razlogov. Prvi razlog je zmanjševanje socialnih razlik na račun obleke, drugi pa v kulturi oblačenja. Vsi, ki hodite v šolo, veste, da je oboje ponekod preseglo meje dobrega okusa. Poleg naštetega bi mogoče z uniformami povečali tudi občutek pripadnosti šoli v smislu prepoznavnosti. Seveda sem po gorenjsko razmišljala tudi o tem, da bi starši privarčevali denar za obleko. To so bili moji takratni argumenti. Pravzaprav so enaki, kot jih navajajo predlagatelji vlade danes. Preteklo je nekaj vode in danes ne mislim več tako. Ne zato, ker bi nespametno menjala mnenje, marveč zato, ker hitre rešitve ne morejo biti dobre za velike probleme. Zmanjševanja socialnih razlik ne moremo rešiti z uniformami. To bi bilo zatiskanje oči pred resnico. V šoli bi bili otroci res enako oblečeni. Zaradi različnega načina življenja pa bi obnašanje ostalo enako. Tisti, ki že sedaj poudarjajo svoj bogati način življenja z obleko, z materialnimi stvarmi in s preživljanjem prostega časa v prestižnih letoviščih, ne bi veliko spremenili. Človeka navidez lahko omejimo z obleko, ne moremo pa mu spreminjati miš­ljenja in vedenja. Če nekdo misli, da je več vreden kot drugi, bo to mislil tudi, ko bo imel enake hlače kot tisti, za katerega misli, da je manj vreden. Otroci zaradi uvedbe uniform ne bodo živeli drugače. Kmalu bi tudi iznašli načine, kako so lahko še vedno drugačni sredi enakih uniform. Bomo potem omejili tudi nošenje nakita, določili frizure? Ne bo šlo. Socialne razlike se ne rešujejo na ravni otrok, ampak na ravni odraslih ljudi. Vlada je tista, ki te razlike ustvarja in dopušča. Odrasli smo odgovorni za to, da nanje opozarjamo, jih sprejemamo, se nanje navadimo ali jih poudarjamo. Če politike zares skrbi, kako otroci občutijo socialne razlike, jih čaka veliko dela. Veliko več in bolj zahtevnega dela, kot je uvedba uniform. Za začetek bi lahko znižali cene otroških oblačil, obutve, šolskih potrebščin, prostočasnih dejavnosti. To bi bilo hitreje in bolj učinkovito. To je tako, kot če bi delodajalce skrbelo, kako slabo živijo njihovi delavci … in zato, da ne bi bilo to tako očitno, bi dali vsem enake delovne čevlje. Da popoldne ti isti delavci hodijo bosi, jih pa ne zanima. Dopoldne vsi enaki, popoldne vsak drugačen? Ne zdrži, kajne. Drugi razlog, katerega sem navajala v prid uvedbi uniform, je mogoče boljši kot prvi. To je kultura oblačenja. Bolj kot priznane znamke, ki jih nosijo otroci, bodejo v oči napol gola telesa odraščajočih otrok. V šolo prihajajo predvsem najstniki, oblečeni kot za na plažo. Punce kažejo dekolteje, popke in še kaj, fantje imajo kavbojke spuščene na pol zadnjice. Mlado telo je lepo. Vendar ne bi smelo biti naprodaj. O tem bi se morali več pogovarjati z otroki in mladostniki. Tu pa so potrebne meje. Ampak kdo bo poskrbel za to? Vsaj dvoji odrasli so, ki zelo vplivajo na to. Starši in učitelji. Starši vzgajamo tudi z izbiro obleke in z omejevanjem. Učitelji pa prav tako. Če bi učitelji poklicali starše, naj prinesejo nekaj obleke za njihovega na pol golega otroka, kaj bi se zgodilo? Bi to starši sprejeli ali bi označili to kot omejevanje svobode? Svoboda je odgovorna zadeva. Lahko jo imaš, če znaš z njo ravnati. Daleč smo razpustili meje individualnega izražanja. Ampak teh, ki se razkazujejo bodisi s prestižnimi blagovnimi znamkami ali z golimi telesi, je še vedno manj kot tistih, ki se oblačijo v mejah dobrega okusa. Zato se vprašajmo, ali je potrebno uvajati uniforme zaradi manjšine teh, ki izstopajo? Nismo zreli za uniforme. Prehitro bi se zgodilo, da bi postale uniforme samo še eden izmed načinov pou­darjanja različnih ideologij. S tem pa vedno nastopijo težave, če ljudje nismo zadosti zreli za razmišljanje s svojo glavo. Problem bi nastal že pri izbiri barv, materialov, simbolov. Rdeče nočemo, modra je preveč kitajska, zelena lovska, roza za punčke, siva vojaška ... Stroka bo rekla svoje in odločila. Stroka ali politika? Moje mnenje je, da pustimo uniforme. Imamo večje probleme.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 23. avgust 2023 / 14:13

Šampioni tudi za gorenjske izdelke

Na kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni bodo podelili tudi priznanja za najbolje ocenjene živilske izdelke. Najvišje priznanje, šampion kakovosti, bo prejelo tudi šest gorenjskih izdelkov.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / sreda, 1. maj 2013 / 07:00

Za ljubitelje trdega roka

V soboto, 4. maja, ob 21. uri bo v kranjskem Squatu potekal koncertni večer trde rokovske glasbe, za katero bodo poskrbele skupine Top Stripper (LJ), kraški Motorfire ter Black Dynamit...

Tržič / sreda, 1. maj 2013 / 07:00

Lani odplačali pol milijona dolga

Tržič - Tržiški občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli zaključni račun občine za leto 2012. Prihodki so bili realizirani 96-odstotno in so znašali 12,7 milijona evrov, odho...

Cerklje na Gorenjskem / sreda, 1. maj 2013 / 07:00

Smučarska sezona na Krvavcu končana

Cerklje - Smučišče Krvavec je v petek, 26. aprila, po 137 obratovalnih dneh zaključilo letošnjo zimsko sezono. Kot so sporočili z RTC Krvavec, se že pripravljajo na poletno sezon...

Prosti čas / sreda, 1. maj 2013 / 07:00

Stric Buda

Dežela nasmehov, Šrilanka (6)

Prosti čas / sreda, 1. maj 2013 / 07:00

Kavka gosti Murkslijeve longborde

Zanimiv projekt 24-letnega Žige Komperška, ki je sicer doma z Raven na Koroškem, študira zgodovino, mladina pa ga pozna pod imenom Murksli, se je dotaknil tudi gorenjske prestolnice. Fant skejta...