Uniforme v šolah

Nekaj let nazaj sem tudi sama razmišljala o tem, da bi v šole uvedli nošenje uniform. To se mi je zdela pametna ideja iz več razlogov. Prvi razlog je zmanjševanje socialnih razlik na račun obleke, drugi pa v kulturi oblačenja. Vsi, ki hodite v šolo, veste, da je oboje ponekod preseglo meje dobrega okusa. Poleg naštetega bi mogoče z uniformami povečali tudi občutek pripadnosti šoli v smislu prepoznavnosti. Seveda sem po gorenjsko razmišljala tudi o tem, da bi starši privarčevali denar za obleko. To so bili moji takratni argumenti. Pravzaprav so enaki, kot jih navajajo predlagatelji vlade danes. Preteklo je nekaj vode in danes ne mislim več tako. Ne zato, ker bi nespametno menjala mnenje, marveč zato, ker hitre rešitve ne morejo biti dobre za velike probleme. Zmanjševanja socialnih razlik ne moremo rešiti z uniformami. To bi bilo zatiskanje oči pred resnico. V šoli bi bili otroci res enako oblečeni. Zaradi različnega načina življenja pa bi obnašanje ostalo enako. Tisti, ki že sedaj poudarjajo svoj bogati način življenja z obleko, z materialnimi stvarmi in s preživljanjem prostega časa v prestižnih letoviščih, ne bi veliko spremenili. Človeka navidez lahko omejimo z obleko, ne moremo pa mu spreminjati miš­ljenja in vedenja. Če nekdo misli, da je več vreden kot drugi, bo to mislil tudi, ko bo imel enake hlače kot tisti, za katerega misli, da je manj vreden. Otroci zaradi uvedbe uniform ne bodo živeli drugače. Kmalu bi tudi iznašli načine, kako so lahko še vedno drugačni sredi enakih uniform. Bomo potem omejili tudi nošenje nakita, določili frizure? Ne bo šlo. Socialne razlike se ne rešujejo na ravni otrok, ampak na ravni odraslih ljudi. Vlada je tista, ki te razlike ustvarja in dopušča. Odrasli smo odgovorni za to, da nanje opozarjamo, jih sprejemamo, se nanje navadimo ali jih poudarjamo. Če politike zares skrbi, kako otroci občutijo socialne razlike, jih čaka veliko dela. Veliko več in bolj zahtevnega dela, kot je uvedba uniform. Za začetek bi lahko znižali cene otroških oblačil, obutve, šolskih potrebščin, prostočasnih dejavnosti. To bi bilo hitreje in bolj učinkovito. To je tako, kot če bi delodajalce skrbelo, kako slabo živijo njihovi delavci … in zato, da ne bi bilo to tako očitno, bi dali vsem enake delovne čevlje. Da popoldne ti isti delavci hodijo bosi, jih pa ne zanima. Dopoldne vsi enaki, popoldne vsak drugačen? Ne zdrži, kajne. Drugi razlog, katerega sem navajala v prid uvedbi uniform, je mogoče boljši kot prvi. To je kultura oblačenja. Bolj kot priznane znamke, ki jih nosijo otroci, bodejo v oči napol gola telesa odraščajočih otrok. V šolo prihajajo predvsem najstniki, oblečeni kot za na plažo. Punce kažejo dekolteje, popke in še kaj, fantje imajo kavbojke spuščene na pol zadnjice. Mlado telo je lepo. Vendar ne bi smelo biti naprodaj. O tem bi se morali več pogovarjati z otroki in mladostniki. Tu pa so potrebne meje. Ampak kdo bo poskrbel za to? Vsaj dvoji odrasli so, ki zelo vplivajo na to. Starši in učitelji. Starši vzgajamo tudi z izbiro obleke in z omejevanjem. Učitelji pa prav tako. Če bi učitelji poklicali starše, naj prinesejo nekaj obleke za njihovega na pol golega otroka, kaj bi se zgodilo? Bi to starši sprejeli ali bi označili to kot omejevanje svobode? Svoboda je odgovorna zadeva. Lahko jo imaš, če znaš z njo ravnati. Daleč smo razpustili meje individualnega izražanja. Ampak teh, ki se razkazujejo bodisi s prestižnimi blagovnimi znamkami ali z golimi telesi, je še vedno manj kot tistih, ki se oblačijo v mejah dobrega okusa. Zato se vprašajmo, ali je potrebno uvajati uniforme zaradi manjšine teh, ki izstopajo? Nismo zreli za uniforme. Prehitro bi se zgodilo, da bi postale uniforme samo še eden izmed načinov pou­darjanja različnih ideologij. S tem pa vedno nastopijo težave, če ljudje nismo zadosti zreli za razmišljanje s svojo glavo. Problem bi nastal že pri izbiri barv, materialov, simbolov. Rdeče nočemo, modra je preveč kitajska, zelena lovska, roza za punčke, siva vojaška ... Stroka bo rekla svoje in odločila. Stroka ali politika? Moje mnenje je, da pustimo uniforme. Imamo večje probleme.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / / 07:00

Na Osolniku

V zavetju večstoletnih bukev, hrastov in lip stoji na vrhu Osolnika cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ki spada pod starodavno sorško faro. Poleg omenjenih patronov so v oltarjih lepega hrama še sv. Jer...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / petek, 12. december 2014 / 16:22

Dekadentna črnometalska resnica

Atmosferični black metal kvartet Dekadent je posnel nov album, naslovljen Veritas. Gre sicer za četrti album ljubljansko-gorenjske zasedbe, ki prinaša sedem svežih skladb v črnometalskih ritmih.

Naklo / petek, 12. december 2014 / 17:10

Čudež pod Golico ... ne, v Podbrezjah

Iz ustvarjalnega nemira se je rodilo vse tisto najlepše, najbolj iskreno, prikazano na tretji prireditvi Narodne v sliki, pesmi in plesu 2014.

Tržič / petek, 12. december 2014 / 16:22

Svetniki za staro novo ravnateljico, vzgojiteljice pa ...

O tem, ali je kandidatka za ravnateljico Vrtca Tržič Nataša Durjava dobila potrjen mandat Sveta zavoda Vrtca Tržič, so člani glasovali včeraj popoldne. Dve tretjini vzgojiteljskega zbora ji je namreč...

Slovenija / petek, 12. december 2014 / 14:24

Ustavno sodišče Janšo za zdaj izpustilo na prostost

Ustavno sodišče je soglasno ugodilo predlogu predsednika SDS Janeza Janše, naj do končne odločitve začasno zadrži izvršitev sodbe v zadevi Patria, so sporočili z ustavnega sodišča. Janša lahko tako na...

Gospodarstvo / petek, 12. december 2014 / 14:11

Zamenjava v vodstvu Lona

Kranj – Teodor Žepič, ki je bil osem let predsednik uprave Hranilnice Lon, v Lonu pa je bil sicer zaposlen devetnajst let, je prejšnji četrtek odstopil kot predsednik uprave. Dejal je, da se je za...