Problem, kam z materialom

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Jesenice / / 22:30

Ob gradnji druge cevi predora Karavanke bo glavni problem, kam odložiti prek pol milijona kubičnih metrov izkopanega materiala. Druga cev bo sekala tudi karavanški vodni vir.

Jesenice – »Ideja o gradnji druge cevi je stara toliko kot gradnja prve predorske cevi. Že takrat je bilo načrtovano, da bodo zgradili tudi drugo cev, a se to iz različnih razlogov ni nikoli udejanjilo. Po evropski direktivi o varnosti v predorih je zdaj skrajni rok za dograditev april 2019, odločitev za gradnjo druge cevi pa je prava, saj se bo povečala pretočnost prometa in varnost,« je dejal Zvone Zavasnik z ministrstva za infrastrukturo in prostor na predstavitvi projekta grad­nje druge cevi predora Karavanke prejšnji teden na Jesenicah. Predstavniki države so predstavili pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta za dograditev predora Karavanke, ki je prvi korak v postopku izdelave državnega prostorskega načrta. Podrobnosti gradnje je predstavila Mateja Delač iz podjetja Urbis. Kot je dejala, pobuda vključuje gradnjo druge predorske cevi v dolžini 3530 metrov in manjkajočega dela avtoceste v dolžini 620 metrov (z mostom čez Savo), določa pa tudi potencialne lokacije za odlaganje izkopanega materiala. Prav vprašanje, kam z izkopanim materialom, je eden večjih problemov v celotnem projektu. Po pričakovanjih naj bi bilo izkopano 530 tisoč kubičnih metrov materiala, manjši del ga bodo porabili ob sami gradnji, preostanek pa bodo morali odložiti. Predlagajo tri lokacije v jeseniški in dve v kranjskogorski občini; na Jesenicah pri naselju Hrušica ob državni cesti, v opuščenem kamnolomu Podmežakla in nad komunalno deponijo Mala Mežakla, v kranjskogorski občini pa na dveh manjših kamnolomih pred Dovjem in v manjšem kamnolomu pred Gozd-Martuljkom ob čistilni napravi. Na Jesenicah bi z odloženim materialom lahko sanirali degradirana območja in celo uredili rekreacijske površine, menijo predlagatelji. Drugi problem pri gradnji pa bo karavanški vodni vir (nekdaj znan kot Juliana), ki ga bo druga cev sekala. Na Občini Jesenice, kjer so že oblikovali določena stališča do gradnje, so opozorili prav na dejstvo, da bo treba ohraniti vodni vir, saj ga uporabljajo za javno oskrbo. Poleg tega imajo več pomislekov glede načrtovanih lokacij za odlaganje izkopanega materiala. Opozorili so tudi, da bo država ob gradnji morala poskrbeti za sanacijo uničene cestne infrastrukture, za gradnjo krožišča na Hrušici in obnovo dotrajanega mostu čez Savo. Zanimivo vprašanje pa je postavil direktor občinske uprave Vitomir Pretnar. Zanimalo ga je namreč, kako se bo izboljšala prometna varnost, če bo po dograditvi druge cevi vanjo preusmerjen ves promet in bo tako spet potekal dvosmerno v eni cevi. Zvone Zavasnik z ministrstva je odgovoril, da bo po odprtju nove cevi stara cev postala ubežni rov, zgrajeni bodo tudi prečniki, poleg tega pa bodo zahtevali čim prejšnjo sanacijo druge cevi in vzpostavitev prometa v obeh ceveh predora. Javnost lahko še do 9. septembra poda pobude in pripombe na minis­trstvo za infrastrukturo in prostor.