Spet so se »zagledali« v zadruge

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 13. avgust 2013 / 11:16

Se še spominjate filma Moj ata, socialistični kulak, ki so ga premierno predvajali pred šestindvajsetimi leti?! Filmska zgodba iz časov po koncu druge svetovne vojne se konča, ko Malekovi dobijo domov pošto, da se jim odvzamejo zemljiške pravice in se vsa zemlja združi v kmetijsko obdelovalno zadrugo – KOZA. Kmetje so se tak­šnim in podobnim »kozam«, ki so poosebljale kolektivizacijo kmetijstva po sovjetskem vzoru, uprli z vsemi štirimi, a so pustile slab pečat tudi njenim naslednicam. Kmetijskih zadrug se je tudi potem, po preobrazbi družbenogospodarskega sistema in zadružništva, zaradi kolektivne oblike lastnine držal »duh« nazadnjaštva, preteklosti, socializma na vasi, samoupravljanja ...

V zadnjem času so se razmere začele popravljati, a šele gospodarska in finančna kriza jih je dokončno postavila na slovenski gospodarski »zemljevid«. Zakaj? V krizi se je namreč pokazalo, da je zadružni poslovni model bolj odporen proti krizi kot klasična, kapitalska podjetja. Bistvo zadružnega modela je skupna, nedeljiva lastnina, člani zadruge niso zgolj vlagatelji kapitala in upravljavci, ampak z zadrugo tudi sodelujejo kot dobavitelji, odjemalci, potrošniki, delavci ... In cilj ni ustvarjanje dobička za peščico lastnikov, temveč pospeševanje gospodarskih koristi za vse zadružnike.

Teorija se je izkazala tudi v praksi. Kmetijske in gozdarske zadruge, ki v Sloveniji prevladujejo, občutijo krizo, a tudi v težkih časih kljubujejo in se vsaj za zdaj dokaj uspešno izo­gibajo postopkom stečaja in prisilne poravnave. Direktorji zadrug se lahko bolj posvečajo poslom in poslovanju, ker se jim ni treba ukvarjati z vprašanji, kot se v številnih kapitalskih družbah: kako bi pridobili večinski ali čim večji lastniški delež. Zadružni poslovni model jim namreč tega ne omogoča, lastniki in upravljavci so člani zadrug, v primeru kmetijskih in gozdarskih zadrug so to kmetje.

In zdaj, v kriznih časih, se zdi, da zadružništvo prebija kmetijsko gozdarske meje in se seli tudi na druga področja. Novinarji mariborskega Večera razmišljajo, da bi se organizirali v medijsko zadrugo in dali ponudbo za odkup, na Primorskem so ustanovili medijsko zadrugo za etično novinarstvo, nekdanji delavci Novolesa so na »pogorišču« propadlega podjetja skupaj z gozdnim gospodarstvom ustanovili delavsko zadrugo ... Nič posebnega, pravijo tisti, ki vedo, da je v Evropski uniji 250 tisoč zadružnih podjetij in da je v Nemčiji vsak četrti delavec član zadruge.