Julija na morje, avgusta v hribe

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 23:00

Tako nekako Slovenci preživljamo svoj dopust, ugotavljajo oskrbniki planinskih koč, ki so z obiskom v teh dneh zelo zadovoljni. Veliko je v naših gorah tudi tujcev, vse več tudi takih, ki se lotijo Slovenske planinske poti. Ta je bila odprta 1. avgusta pred šestdesetimi leti.

Kranj – Slovenska planinska pot ali transverzala, kakor jo po starem imenu še vedno poznajo številni planinci, je najdaljša, najbolj priljubljena in najstarejša vezna planinska pot pri nas, hkrati pa tudi najstarejša na svetu. 1. avgusta leta 1953 so jo odprli na pobudo Ivana Šumljaka, poteka pa od Maribora čez Pohorje, prek Kamniških in Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp, Krasa do Ankarana ob Jadranskem morju. Označena je s splošno oznako planinskih poti v Sloveniji, Knafelčevo markacijo (rdeč krog z belo piko) in številko 1, na skupno 599 kilometrih pa združuje 75 kontrolnih točk, 58 planinskih koč, 23 vrhov, pet mest in dva muzeja (Slovenski planinski muzej v Mojstrani in Bolnišnico Franja).

Po podatkih Slovenske planinske zveze je Slovensko planinsko pot doslej prehodilo okoli 9500 planincev, kot pa so nam te dni povedali oskrbniki nekaterih planinskih koč, je med njimi zadnja leta vse več takšnih, ki jo prehodijo v enem kosu, pa tudi tujcev, predvsem Hrvatov in Madžarov. Vse planinske postojanke, ki so zajete v transverzalo, so pred dnevi prejele tudi poseben spominski žig ob 60-letnici Slovenske planinske poti.

Slovenske gore na leto obišče skoraj milijon in pol planincev

A planinskih poti, ki v lepem vremenu vabijo v gore, je pri nas še veliko več. Kar 1661 v skupni dolžini 9000 kilometrov, kar je za polovico več kilometrov, kot je vseh slovenskih državnih cest. Številne so markacisti – prostovoljci letos na novo označili in zavarovali. Planinska poletna sezona, ki uradno traja od 15. julija do 15. septembra, a je v največji meri odvisna od vremena, je v teh dneh na svojem vrhuncu, saj je za nami nekaj sončnih in vročih tednov. »Zadnji štirje vikendi so bili pri nas res polni. Prevladujejo sicer slovenski planinci, ki del svojega dopusta čedalje raje preživljajo v slovenskih gorah, približno dvajset odstotkov pa je tujcev, predvsem Nizozemcev in Belgijcev je vsako leto več. Naši gostje so v glavnem enodnevni, čeprav smo samo julija v naši koči, ki je bila lani temeljito prenovljena, zabeležili okoli 300 nočitev,« nam je minulo nedeljo povedal Simon Gregorc, oskrbnik Kamniške koče na Kamniškem sedlu, in dodal, da v povprečju na leto naštejejo po tisoč nočitev.

Še bolj polno je te dni na Kredarici. »Za zdaj kaže, da bo sezona boljša kot lanska, a vreme nam jo lahko hitro zagode. Polni so predvsem vikendi – sobote so vse do septembra že zasedene, zato vsem, ki želijo bolj udobno spati, priporočamo obisk med tednom. Med planinci je vedno več tujcev, Čehov, Slovakov, Poljakov in Madžarov, Hrvatov, za Slovence pa tako ali tako velja, da julija hodimo na morje, avgusta pa v hribe,« nam je povedal Dušan Vidmar, oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici. Dodal je še, da sploh organizirane skupine zadnja leta v gore hodijo dobro opremljene, kar je zelo pohvalno, ni pa odveč opozorilo, da je na številnih odsekih v visokogorju še vedno sneg, zato je na teh delih kljub vročini v dolini še vedno treba računati na zimsko opremo.