Mitja res veliko zmore

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 09:32

»Naš ati zmore.« S takšnim napisom na majici so otroci spodbujali svojega atija Mitja Gantarja z Malenskega Vrha na izboru za mladega kmečkega gospodarja leta. In Mitja (skupaj z družino) res veliko zmore – uspešno kmetuje, posodablja hlev, opravlja storitve drugim ...

Malenski Vrh – Časopisno založniška družba Kmečki glas je ob koncu julija v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije in Društvom podeželskih žena Gornja Radgona pripravila na Pomurskem sejmu izbor za mladega kmečkega gospodarja leta in mlado kmetico leta. Med mladimi gospodarji je Gorenjsko kot edini zastopal Mitja Gantar z Malenskega Vrha, ki se je uvrstil v finale in na koncu zasedel tretje mesto. Pri teoretičnem preskusu so bila najtežja vprašanja o bučah, v praktičnem delu so finalisti mleli drobtine, sestavljali grablje in stepali jajčni beljak. Mitja je imel pri tem izdatno podporo okoli tridesetih navijačev, med katerimi so bili sorodniki pa tudi članice Društva kmečkih žena Blegoš. Še posebej se je razveselil svojih otrok, ki so nosili majico z napisom Naš ati zmore. In Mitja res marsikaj zmore. Ob vsem delu na hribovski kmetiji in na gradišču novega hleva je še našel toliko časa in poguma, da je pristal na kandidaturo in odlično zastopal Gorenjsko.

Na marsikateri kmetiji »ta mladim« ne zaupajo, Pr' Posečnik, kot se po domače reče Gantarjevi domačiji, sta starša, mama Marinka in ata Marjan, prepustila gospodarske vajeti kmetije danes 35-letnemu sinu Mitju že februarja lani. Kmetija obsega 27 hektarjev, od tega je 13 hektarjev kmetijskih zemljišč in 14 hektarjev gozda, še 14 hektarjev kmetijskih zemljišč imajo v najemu na Žirovskem Vrhu in v bližini cerkve na Malenskem Vrhu. »V hribih je lahko dobiti zemljo v najem, saj breg vsak rad odda, precej večje pa je povpraševanje za zemljo v dolini, na ravnem,« pove Mitja in doda, da manjše kmetije opuščajo kmetovanje in da so v vasi le še štiri, ki redijo živino. Večino zemljišč imajo v strmini. Dve tretjini jih lahko obdelajo s stroji, prilagojenimi za hribovske razmere, preostale morajo »na roke«. »Tu v hribih nič ne kaže na to, da bi se ročne košnje lahko odvadil,« pripomni Mitja in pove, da jim pri ročnih delih in v konicah pomagajo tudi sorodniki in drugi.

Na kmetiji se ukvarjajo z govedorejo, redijo 63 govedi, od tega 30 krav molznic. Za oddajo mleka imajo 160 tisoč litrov letne kvote, ki jo vsako leto dosegajo in presegajo tudi za 30 tisoč litrov. Mleko vozijo vsak drugi dan v pet kilometrov oddaljene Poljane. Ker je stari hlev postajal že premajhen, predvsem pa tehnološko zastarel – s privezi za živino in s pehali za gnoj, so se odločili za posodobitev in za gradnjo prizidka. »Ko sem leta 2006 pustil službo v škofjeloškem LTH-ju in se posvetil le delu na kmetiji, odločitev za naložbo, ki nam bo omogočila povečanje prireje mleka in olajšala delo, ni bila težka,« pove Mitja in doda, da so pred petimi leti začeli zbirati »papirje« za naložbo in lani avgusta začeli s samo gradnjo. Pred poldrugim mesecem so živino že preselili v novi hlev, zdaj urejajo še fasado in uvoz v hlev ter pripravljajo dvorišče za asfaltiranje. Za naložbo jim je uspelo na razpisu pridobiti 60 odstotkov nepovratnih sredstev, septembra bodo morali oddati zahtevek na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. »Sofinanciranje naložbe iz državnega in evropskega denarja potegne za sabo tudi nekatere obveznosti, med drugim vodenje enostavnega knjigovodstva na kmetiji in izpolnjevanje poslovnega načrta, po katerem bomo morali v letu 2016 rediti 70 govedi, od tega 40 krav molznic,« pojasni Mitja in doda: »Za povečanje števila govedi in prireje mleka bi potrebovali še kakšen hektar zemljišč v nižini, kjer bi lahko pridelovali koruzo za siliranje. Zdaj kupujemo stoječo koruzo, ni je problem dobiti, a je cena precej zasoljena. Lani, ko so bile ekstremne razmere, je dosegla 1.500 evrov na hektar.« V vlogo za sofinanciranje posodobitve hleva so vključili tudi nakup mlečnega robota, a so jim ga izločili, tako da ga bodo morali kupiti sami, dotlej pa bodo molzli krave še na star način, s pomočjo mlekovoda.

Iz gozda ni veliko dohodka, sekajo bolj za lastne potrebe, tri hektarje so ga tudi skrčili in spremenili v kmetijska zemljišča. Mitja v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji opravlja tudi dela s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo tudi drugim kmetijam, največ je košnje, baliranja in izvleke lesa.