
Za oglarjenje vse več zanimanja
V sklopu letošnjega Dneva oglarjev na Starem vrhu je potekalo tudi vseslovensko srečanje oglarjev.
Stari Vrh – Na Grebljici pod Starim Vrhom je minulo nedeljo potekal že 42. Dan oglarjev, ki ga prireja Turistično društvo Stari Vrh. Poleg množice obiskovalcev so se ga udeležili tudi številni člani Kluba oglarjev Slovenije, saj je v sklopu kulturno-etnografske prireditve letos prvič potekalo tudi vseslovensko srečanje oglarjev.
Obiskovalcem so tudi letos pokazali pot od bukve do oglja. Najprej so svoje delo opravili drvarji, nato pa se je dogajanje preselilo h kopi. »Naredili smo jo v obliki zvona, ker smo pričakovali, da jo bo prižgal kakšen škof, potem smo pa morali poiskati druge,« se je na račun aktualnih dogodkov pošalil glavni kopar Tone Kokelj. Pripravil je kopo z 20 'kubiki' bukovih drva, prižgali pa so jo predsednik Kluba oglarjev Slovenije Jože Prah, v. d. generalnega direktorja na Direktoratu za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Jošt Jakša in Jef Albrechts iz s Škofjo Loko pobratenega belgijskega mesta Maasmechelen.
Iz kope bodo po dobrem tednu, predvideva Kokelj, pridobili od 1.500 do 1.700 kilogramov oglja. Zanimanje za kuhanje oglja na tradicionalen način se v Sloveniji povečuje, ugotavlja predsednik Kluba oglarjev Slovenije, ki povezuje okoli sto članov. Letno proizvedejo 400 ton oglja, še enkrat toliko se ga pa uvozi, je pojasnil Jože Prah: »Razlika pa je, da je naše oglje pridelano na tradicionalen način iz oglarskih kop, uvoženo oglje pa v pečeh. Cena našega je višja, ker ima večjo kalorijsko moč in za pripravo terja tri- do štirikrat več časa.« Prepričan je, da bo v prihodnje v Sloveniji gorelo še več kop, saj da se oglarji znajo povezovati, imajo podporo ministrstva, s pomočjo evropskih sredstev pa naj bi v prihodnje dosegali še boljše rezultate. »Cilj mora biti, da bo vse oglje, pridobljeno v Sloveniji, nosilo blagovno znamko 'Slovensko oglje' in da ga bomo lahko kupovali v naših trgovinah namesto avstrijskega oz. hrvaškega oglja,« je poudaril Jošt Jakša.
Kuharica Anica Ramovš je koparjem tudi tokrat skuhala žgance in posrkbela, da niso bili žejni, Franc Bizovičar je predstavil uporabo oglja v kovaštvu, obiskovalci so si lahko ogledali tudi tekmovanje dvojic v 'pajsanju' hloda, razstavo starih strojev in orodja, ki so se včasih uporabljali pri spravilu lesa …