Kolo na klinu

Izraz: »Obesil je kolo na klin«, mi nikoli ni bil všeč. Še tisti: »Vrgel je puško v koruzo«, mi je bolj všeč, čeprav se ga vedno skušam izogniti.

Nazadnje sem se o tej temi pogovarjal z nogometnim trenerjem Triglava Dušanom Kosičem. Predzadnji sogovornik na to temo je bil finančnik Vinko Perčič, bivši predsednik kolesarskega kluba Sava Kranj. Še pred Vinkom pa sem se o tej temi pogovarjal s skoraj vsakim, ki je obesil kolo na klin. Tudi drugi športi imajo izraz, ki ga ne maram: »Smuči je postavil v kot«, »Poslovil se je od nogometnih zelenic«, »Zapustil je parket«, »Vesla na suhem« … V čem je bistvo športne kariere? Tisti, ki so prišli do vrhunske ravni, bodo verjetno rekli, da sta to denar in slava. Tisti, ki so prišli do preddverja vrhunstva, bodo rekli, da je bil dober poskus. Tisti pa, ki niti do preddverja niso prišli, da je bila dobro izkoriščena mladost. Verjetno se dokaj motim, ker ima vsak športnik svoj pogled na lastno športno kariero. Borut Petrič je nekoč dejal, da je največ, kar je odnesel od športa, to, da se je naučil izgubljati, da se je naučil prenašati poraze, kar mu je v nadaljnjem življenju še kako prišlo prav. Ampak, tisto, o čemer sem se pogovarjal s Kosičem in Perčičem, je šlo v malce drugačno smer. Vsaka mladenka ali mladenič, ki zaide v svet športa, mora svoj šport vzljubiti do te mere, da ga nikoli ne zapusti! To pomeni, da če tudi ne izpolni vseh svojih rezultatskih načrtov, ne obesi kolesa na klin, ampak ga vozi naprej, brez številke na hrbtu in želje po medalji, vendar z željo, da svoj ljubljeni šport na kakršenkoli način ohranja in deli z mlajšimi ali starejšimi rodovi. Večina vrhunskih športnikov se po končani karieri »zaleti v zid« in nenadoma ugotovi, da ne zna početi ničesar drugega, kot pa na primer voziti kolo ali veslati. Njihova prva misel je, da postanejo trenerji ali klubski funkcionarji. To je dobro razmišljanje, vendar ni nujno, da je pravo. Ampak vsekakor je hvale vredno, torej tak človek ostane v svojem športu. Tisti, ki ne dosegajo vrhunske ravni, se največkrat popolnoma umaknejo iz svojega športa, ker so prepričani, da za njih ni prostora, da je preveč tistih dobrih, ki imajo zagotovo prednost. Vendar ni nujno tako. Pred kratkim končana dirka Po Franciji, veliki Tour, je dobil novega zmagovalca, Britanca Chrisa Frooma. In veste, kdo je njegov »oče in mama«, ki ga oskrbuje z vsem, kar trenutno rabi? Nihče drug kot bivši kolesar kranjske Save, Predosljan David Rožman. Včasih je bil dober, vendar ne vrhunski kolesar, danes je »seigneur« zmagovalca Toura, njegov maser in tisti človek, ki je vseskozi ob njem, njegova desna roka, noč in dan, samo en klic stran … Lani smo ga lahko videli v televizijskih kadrih v cilju olimpijskega kronometra, posamične vožnje na čas, ko je zmagovalec Bradley Wiggins v cilju ravno od njega prvič slišal, da je postal najboljši na Olimpu, in od njega prejel prvo okrepčilo ter svežo brisačo … To je le en primer izmed mnogih. Kolesar je postal maser, mehanik, trener, direktor, veslač je postal športni funkcionar, nogometaš, nogometni novinar ekspert, smučar je ustanovil največjo smučarsko šolo, prav tako košarkar košarkarsko …

To je bistvo športne kariere! Pa naj bo uspešna, malo manj uspešna ali povsem neuspešna. Pomembno je, da ljubezen do lastnega športa nikoli ne izgine. Pomembno je, da šport mlade ljudi pospremi pripravljene v življenje odraslih. Tako je treba vzgajati mlade in ne samo, kako do medalj in slave. Tako je treba skrbeti za športnike v zrelih letih kariere in vse do konca. Od trenerjev (ti so najbližje športniku in so v bistvu njihov drugi oče) je največ odvisno, ali se bo športniku svet njegovega najljubšega športa zagabil ali pa bo v njem ostal za vedno.

Zadnji veliki športnik, ki »obeša kolo na klin«, je Tadej Valjavec. Briljantna kariera z veliko črno piko na koncu. Pa vendar, zakaj bi ta pika na koncu pokvarila celo krasno zgodbo, dolgo 25 let? Ni razloga, ta črna pika lahko služi le kot spoznanje, kako krut je lahko boj za tisto, kar ti pomeni zelo veliko ali največ. Če bo Tadej za vedno zapustil kolesarski šport, bo to velika škoda. Če bo še vedno na kakršenkoli način vanj vpleten še naprej, pa bo njegova črna pika nekoč le poglavje v njegovem življenjepisu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Mularija / torek, 14. avgust 2007 / 07:00

Razgibano poletje v Kranju

V projekt Razgibajmo poletje, ki letos prvič poteka v Kranju, se je vključilo okoli dvesto otrok. Minuli teden je bil posvečen odkrivanju talentov in zgodnjemu poučevanju tujih jezikov.

Objavljeno na isti dan


Kronika / petek, 16. marec 2018 / 00:03

Zagorelo v proizvodnji jadrnic

Minuli petek je zagorelo v proizvodnem obratu za izdelavo jadrnic Elan Marine v Begunjah. Ogenj so omejili že zaposleni, do konca pa so ga pogasili gasilci.

Nasveti / petek, 16. marec 2018 / 00:02

Kitajski rezanci s piščancem

Sojina omaka je pogosta sestavina v azijski kuhinji, saj jedem prijetno začini okus. Mnogi jo obožujejo zaradi njenega t. i. umami okusa. Zadnja leta se je njena uporaba precej razširila tudi pri n...

Razvedrilo / petek, 16. marec 2018 / 00:01

Nova sezona, nove zvezde

V nedeljo se je na male zaslone vrnila oddaja Zvezde plešejo. V drugi sezoni priljubljenega plesnega spektakla so začeli z dvanajstimi pari, v enajstih tednih pa se bo število nastopajočih manjšalo, s...

Kronika / petek, 16. marec 2018 / 00:00

Še danes ne ve, zakaj sta kredita Merfinu sporna

Na sojenju zaradi domnevno nezakonitega obvodnega financiranja Merfina pri prevzemu Merkurja v letih 2008 in 2009 so zaslišali tedanjo finančno direktorico Merkurja Janjo Kraševec.

Kultura / četrtek, 15. marec 2018 / 23:59

Dajmo priložnost dokumentarcu

Festival dokumentarnega filma (FDF) letos praznuje dvajset let, slovenska Amnesty International trideset, njena žirija pa na festivalu že desetič razglaša najboljši film na temo človekovih pravic.