Korčani imajo svojo cerkev
Cerkev svetega Križa v Kortah nad Železno Kaplo je nekaj posebnega. Njen lastnik nista ne župnija ne škofija, ampak trije korški kmetje.
Korte so bile v začetku 20. stoletja, ko je tod živelo blizu sto ljudi, odrezane od sveta. Do nižje ležečega Obirskega/Ebriach in Bele/Vellach sta vodili le kozji stezi. Pot v svet je vodila čez Pristovško in Roblekovo planino na Jezersko. Po njih so Korčani s volovsko vprego tovorili les, zlasti macesen, za tržaško pristanišče. Poti sta za terenska vozila prevozni še danes. Župan Smrtnik pravi, da je od njegovega doma v Kortah do občine na Jezerskem 13 kilometrov, po glavni cesti prek Jezerskega vrha pa 38. Sedanjo cesto v Korte so v skale ob potoku vklesali v letih 1922–1927. Dežela je plačala osemdeset odstotkov stroškov, korški kmetje pa dvajset. Gradnjo ceste skozi Plesnikarjev graben pa sta financirala korška kmeta Ožbolt Smrtnik in Pavel Štern.
Korte – Od leta 1991 naprej je tretja julijska nedelja, ki ji zaradi svetnika Krištofa z godom 24. julija, zavetnika šoferjev, brodarjev in ljudi, ki imajo opravka s prevozom, rečejo tudi Krištofova nedelja, za koroške Korte/Troegern poseben pomen. To je nedelja »korškega žegnanja«, ko pridejo k cerkvi svetega Križa domačini, ki jih le še nekaj nad deset, njihovi sorodniki s koreninami v Kortah, pa so morali v svet, in ljudje, ki najdejo v tem najjužnejšem delu Koroške ob meji z Jezerskim na slovenski strani svoj mir in užitek. Po maši, med katero zbirajo darove za vzdrževanje cerkve, se ljudski praznik nadaljuje na vrtu pod košatimi lipami, ko ne manjka glasbe in pesmi, pa seveda kaj okusnega za pod zob.
Letošnje »korško žegnanje« je bilo v nedeljo, 21. julija. Mašo je daroval obirski župnik Drago Cvetko, za petje pa je poskrbel cerkveni Mešani pevski zbor svete Katarine iz Loma pod Storžičem pod vodstvom Jožeta Tišlerja. Med obiskovalci nas je bilo kar nekaj iz Slovenije. Nad trideset članic in članov Planinskega društva Lek iz Mengša in Ljubljane je prišlo peš z Jezerskega vrha prek Roblekove planine, nekaj najbolj vztrajnih iz tržiškega konca pa po več ur trajajoči hoji z Dolgih njiv.
Žegnanje v Kortah je posebnost zaradi nastanka in kraja. Začelo se je leta 1991, ko je avstrijska vojska med slovensko osamosvojitveno vojno izbrala Korte za eno od ključnih točk obrambe državne meje pred morebitno ofenzivo jugoslovanske vojske. Ko je bilo v Sloveniji vojne konec in je bila jugoslovanska armada premagana, so si avstrijski vojaki oddahnili in povabili domačine iz Kort na praznični golaž. »Takrat smo začeli razmišljati, zakaj ne bi te navade nadaljevali. Že naslednje leto smo organizirali žegnanje, ki je v dvajsetih letih preraslo v čudovit praznik,« pove domačin iz Kort, sedanji župan občine Železna Kapla - Bela Franc Jožef Smrtnik.
Posebna zgodba je leta 1861 zgrajena cerkev svetega Križa. Njen graditelj je bil kmet Mihael Karničar (1822-1873) s hišnim imenom Pristolnik ali tudi Pristovnik. Cerkev so kot svojo lastnino v zemljiško knjigo vpisali korški kmetje Plesnikar, Smrtnik in Pristovnik. Gabrijel Hribar, domačin iz Kort in občinski svetnik v Železni Kapli, je povedal, da je to edini primer v Avstriji, ko župnija ali škofija nista lastnik cerkve. Korčani sami skrbijo za svojo cerkev. Vse darove od žegnanja porabijo za njeno vzdrževanje. Ob cerkvi je pokopališče, za katerega tudi skrbijo sami in je tudi danes zadnji dom prebivalcev Kort. Graditelj cerkve je v posebnem skladu zapustil precej denarja za vzdrževanje cerkve, za katerim se je po plebiscitu leta 1920 zgubila sled …