Podobe med sanjami in realnostjo

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Kultura / sobota, 3. avgust 2013 / 11:05

V razstavnem prostoru kranjskega gostišča Stari Mayr bo do konca avgusta na ogled razstava akademskega slikarja Franca Beštra, čigar tudi novejša dela izkazujejo njegov osebni avtorski slog.

Kranj - Umetnik Franc Bešter, za katerim je že več kot petdeset samostojnih razstav, tudi tokrat omami gledalca svojih del z barvitimi nadrealističnimi podobami, ki se kažejo kot sicer popolnoma naravni, vsakdanji objekti, toda prežarčeni in transfigurirani skozi multispektralno prizmo lucidnih sanj. Beštrovi barvno in kompozicijsko harmonični akrili na platnu odslikavajo osnovno filozofijo avtorjevega svetovnega nazora, ki jo je predstavil v knjigah Nebeško kraljestvo in Potovanje zavesti, v katerih se naslanja predvsem na izročilo astralnega sveta kabale – skrivnostnega judovskega srednjeveškega nauka, ki temelji na mističnem razlaganju Biblije. Nauk skupaj z izročilom avtorjevih vzornikov metafizičnega slikarstva, kot so Salvador Dali, Juan Miro in Rene Magritte ter umetnikovo neskončno labirintno domišljijo tvori kombinacijo, iz katere izvirajo podobe Beštrovega magičnega naturalizma, kjer je perspektiva prepuščena svobodni izbiri gledalca.

Umetnostna zgodovinarka Petra Vencelj je na odprtju razstave takole povzela umetniško globino in raznolike motive slikarja iz Besnice: »To, da sta pojem in dojemanje prostora in časa zelo relativna, nam v svojih delih – ki pa ne posegajo le na področje vizualne umetnosti, ampak tudi v literarno sfero, saj je tudi plodovit pisatelj – z dobršno mero poguma in odkritosrčnosti posreduje Franc Bešter. Veliko pozornosti posveča raziskovanju prostora ali, bolje rečeno, prostorov. Vanje vstav­lja poslikane kmečke skrinje, gobje združbe, megalitske koruze, dalijevska jajca, kristalne oblike, prepletene z drobnimi utrinki iz vsakdanjega podeželskega okolja in popolnoma irealno skomponirane predmete. Človeš­ka figura praviloma nastopa v smislu motiva memento mori, pa naj gre za Adama in Evo, osamljenega popotnika skozi čas ali za skelete, ki plešejo mrtvaški ples. V njegovih delih si roko podajajo filozofija, psihologija in ezoterika.«