Kraljica Grintovca Mateja Kosovelj v družbi z najboljšimi gorskimi tekačicami letošnjega Teka na Grintovec / Foto: Nina Klisarič (KGT Papež)

Kralji višin premagali vročino

Jubilejnega 15. gorskega Teka na Grintovec se je minulo nedeljo udeležilo rekordnih 347 tekačev iz 14 držav, ki so se morali poleg strmega vzpona spopasti tudi s hudo vročino. Kralj Grintovca je postal Eritrejec Azarya Teklay, kraljica Grintovca pa Slovenka Mateja Kosovelj.

Kamniška Bistrica – Tek ekstremov za kralje višin, kakor svojo prireditev radi imenujejo organizatorji, člani Kluba gorskih tekačev Papež, je v petnajstih letih iz skromne lokalne tekme za peščico zanesenjakov prerasel v enega najbolj zahtevnih, a tudi priljubljenih in spoštovanih tekov v Evropi. Letos je bil Tek na Grintovec tudi 3. tekma za WMRA Grand Prix, 3. tekma za Pokal Slovenije v gorskih tekih in državno prvenstvo navkreber za otroške kategorije.

Na vrh 2558 metrov visoki Grintovec se je izpred planinske koče v Kamniški Bistrici ob 9. uri zjutraj podalo skoraj tristo tekačev (mlajše kategorije so tekmovale do Kokrskega sedla oz. do postaje tovorne žičnice) in že takrat je bilo jasno, da jih do cilja poleg 2000 metrov višinske razlike in 9,6 kilometra dolge proge čaka tudi boj z močnim soncem in vročino. Prav vreme je bilo po besedah najboljših krivo, da rekordnega časa ni bilo mogoče preseči, zato najboljši čas (1:15:43) že sedem let ostaja v rokah Novozelandca Jonathana Wyatta. Dosežki najboljših so bili kljub vsemu občudovanja vredni, zagotovo tudi zaradi rekordne udeležbe navijačev, ki so tekače spodbujali ob celotni trasi. S progo, ki je potekala po markirani planinski poti in za katero povprečni planinci porabijo okoli pet ur hoje, je najbolje opravil Eritrejec Azarya Teklay (1:22:14) in tako že drugič zapored postal kralj Grintovca. Po teku je priznal, da ga je najbolj mučila prav peklenska vročina, ki je ni vajen. Slabi dve minuti za njim je na vrh pritekel najboljši Slovenec Nejc Kuhar iz Kokre, ki je tako izboljšal svoje lansko tretje mesto, na najnižjo stopničko pa se je povzpel Italijan Alex Baldaccini (1:25:08). Zmago pri ženskah je osvojila Primorka Mateja Kosovelj (1:40:09), sledili pa sta ji Hrvatica Veronika Jurisić (1:43:57) in lanska zmagovalka, Čehinja Iva Milesova (1:47:40).

Sicer pa so organizatorji do vseh okrepčevalnic ob progi na ramah med drugim znosili okoli dva tisoč litrov vode, po 120 kilogramov pomaranč in banan, limone, lubenice, sladkor in čokolade, celotno progo pa so od starta do cilja neprekinjeno označili z desetimi kilometri traku.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Medvode / nedelja, 10. februar 2008 / 07:00

Začetek gradnje ceste proti Ljubljani ni določen

Za štiripasovnico proti Ljubljani trenutno poteka izdelava državnega prostorskega načrta, čigar javna razgrnitev in obravnava je predvidena za konec letošnjega poletja.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...