Alpska možina / Foto: Jelena Justin

Botanični vrt

Črna prst (1844 m) - Botanični vrt Julijskih Alp bo tokrat naš cilj. Gora, ki s svojo južno stranjo pogleduje na Primorsko, medtem ko njeno severno obličje gleda na Gorenjsko. Ime je dobila po črnem škriljavcu.

Naš današnji cilj je z bohinjske strani videti strm, skalnat, a njena južna, primorska stran daje precej drugačen videz, saj je zaradi visoke trave in ugodne klime tu mogoče videti najlepše, kar se med gorskimi cvetlicami da videti. Upravičeno so ji obiskovalci dali vzdevek botanični vrt. Ja, tokrat se bomo povzpeli na Črno prst, ki je ime dobila po skladu črnega škriljavca malo pod vrhom.

Ne, ne bomo se povzpeli iz Bohinja, kljub temu da bo izhodišče Bohinjska Bistrica oz. tamkajšnja železniška postaja. Usedli se bomo na vlak, ki pelje proti Novi Gorici, se zapeljali skozi bohinjski predor do prve postaje, do Podbrda, in začeli vzpon. Z železniške postaje se spustimo v središče Podbrda, kjer je tudi prvi planinski smerokaz za vas Trtnik. Nadaljujemo po vzpenjajoči se asfaltirani cesti približno en kilometer, ko nas markacije usmerijo na ožjo stezo, ki nas višje pripelje spet do ceste in v vas Trtnik. V vasi nadaljujemo do stanovanjske hiše, kjer je markacija, se povzpnemo po njihovih domačih stopnicah in strmo, strmo zagrizemo v sadovnjak nad hišo. Ko pot preide v gozd, deloma postane manj strma in se višje priključi kamnitemu kolovozu. Zavijemo desno in sledimo kolovozu, ki občasno vodi čez strma pobočja. Širok kolovoz se vzpenja po pobočju Kalarskega brda in nas pripelje na Kalarsko sedlo, kjer je razpotje poti; Kal, Kacenpoh in Črna prst. Nadaljujemo desno proti Črni prsti, še malce po kolovozu, nato pa pot spet preide v gozd in se strmo vzpenja. Sledijo okljuki, kar olajša strmi vzpon. V tem delu poti gremo mimo nekaj fenomenalnih ogromnih možicev in dosežemo razgledno klop, ki ponuja počitek. Višje je še ena klopca, rahlo stran s poti, s čudovitim razgledom na Koblo in greben Soriške planine. Iz gozda nas pot pripelje na vse bolj razgledno travnato pobočje, ki je v teh dneh pravi botanični raj. Turške in kranjske lilije, alpska možina, dlakavi sleč ali rododendron, kimastoplodni šipek, pogačice, planinske spominčice, srčastolistna mračica, kukavice, gorski glavinec itd. Pravi raj na zemlji. Prek travnika nas v okljukih pot pripelje do sedla med Črno prstjo in Rušnim vrhom. Planinsko kočo Zorka Jelinčiča dosežemo v 15 minutah.

S Črne prsti se nam odpre razgled na celotne Julijske Alpe; vse tja od Debele peči na vzhodu prek Viševnika do Triglava, Kanjavca, Mangarta. Če imamo srečo, vidimo nekje daleč daleč v daljavi celo Krn. Pogled na jug in jugovzhod je pogled proti Poreznu, Soriški planini, Ratitovcu v ozadju. Pod nami se odpre Podbrdo.

Ker nas avto čaka na železniški postaji v Bohinjski Bistrici, sestopimo na drugo stran gore. Tik pod sedlom se usmerimo desno in gremo v smeri Planine za Črno goro. Tudi tukaj je botanični vrhunec. Sestopamo skozi Žrelo in nadaljujemo proti Kobli, na razcepu poti pa se usmerimo levo proti Planini za Črno goro. Ko dosežemo planino, jo obhodimo po zidanem nasipu. Planina je močno zaraščena. Zidani nasip, ki se izteka v globok utrjen graben, ki poteka skozi Jato, je iz časa gradnje znamenitega bohinjskega predora, saj so skrbeli za odtekanje meteornih voda, da voda ne bi udrla v predor. Tehnika, ki jo lahko le občudujemo, stara več kot sto let. Pot se začne strmeje spuščati, in ko dosežemo nekdanji Dom dr. Janeza Mencingerja, na cesti zavijemo desno, ji nekaj časa sledimo, nato pa nas smerokaz usmeri levo. Sledi strm sestop proti Bohinjski Bistrici, mimo vojaškega pokopališča. Ja, lepa tura je bila, čeprav je bil sestop v Bistrico malce dolg. Se je vleklo!

Nadmorska višina: 1844 m
Višinska razlika:
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 3 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / / 16:26

Brez mobilca mi živeti ni

Obstaja nekaj, brez česar sodoben človek ne gre več iz stanovanja. To niso čevlji niti obleka ne, ne klobuk, denarnica ali nasmeh. To je telefon, lahko je tudi pametni telefon. Pametni se...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sobota, 21. november 2015 / 07:00

Rejci z ministrom o mlečni krizi

Domžale – Društvo rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji, ki je priznana rejska organizacija za črno-belo pasmo goved, bo v ponedeljek, 23. novembra, ob 10. uri pripravilo volilni občni zbor dru...

Slovenija / sobota, 21. november 2015 / 15:16

Slovenija v vojni ali ne?

Slovenija je skupaj s Francijo in celotno EU v vojni proti terorizmu, meni predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Branko Grims. Predsednik republike Borut Pahor meni drugače.

Slovenija / sobota, 21. november 2015 / 15:15

Digitalizacija vsakdanjika

Google, Chrome, Gmail … To so besede, ki jih poznamo tako rekoč vsi. Še več: dnevno smo od njih zelo odvisni. Manj znan je Googlov projekt Loon. Ta je še v razvoju in bo omogočil dostop do interneta t...

Gospodarstvo / sobota, 21. november 2015 / 14:56

Novosti Top arhitekt in Posebni gost Ambienta

Ljubljana – Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so v torek odprli 26. sejem pohištva Ambient, ki bo zaprl vrata v nedeljo. 158 podjetij iz 17 držav predstavlja notranjo opremo, dodatke za dom,...

Gospodarstvo / sobota, 21. november 2015 / 14:55

Priznanja gorenjskim inovatorjem

Na forumu inovacij so z Gorenjskega priznanje za inovacije prejeli Matjaž Loc, Acroni in M-Sora.