![](/images/20130725/130729921-AR_1.jpg?Size=main_picture&ImageVersion=online_l1)
Na letališču dežurni do jeseni
Za prevoze dežurne ekipe za reševanje v gorah v poletnih mesecih polovico časa skrbi Slovenska vojska, drugo polovico pa policija.
Brnik – Na brniškem letališču je tudi letos od junija do septembra v stalni pripravljenosti dežurna helikopterska ekipa za reševanje v gorah. Za njene prevoze polovico časa skrbi 151. helikopterska eskadrilja Slovenske vojske s helikopterjem Bell 412, ki je letos v reševalnih akcijah sodelovala že več kot 60-krat, drugi del prevozov pa opravi policijska letalska enota. Od tega so 38-krat posredovali pri reševanju v gorah, 22-krat pa so poskrbeli za helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Pri tem so pripeljali 61 poškodovanih ali obolelih in naleteli okoli 80 ur. Slovenska vojska se sicer v reševanje v gorah in na drugih zahtevnih terenih vključuje skladno z uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč.
»Dežurstvo v sistemu zaščite in reševanje je ena glavnih nalog helikopterske eskadrilje poleg usposabljanja drugih enot Slovenske vojske in sodelovanja na mirovnih misijah. Z zdravniki in gorskimi reševalci, ki dežurajo z nami ali s policijsko letalsko enoto, delujemo kot dobro usklajena ekipa,« je pojasnil poveljnik 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske Branko Rek. Ob tem je poudaril, da jim trenutno primanjkuje pilotov, kar pripisuje dvema glavnima razlogoma: razmeroma nizki plači za šolanega pilota in nezmožnosti zaposlovanja v javnem sektorju. »Opremljenost helikopterjev in financiranje dežurne službe je za zdaj na zavidljivi ravni. Problem nam sicer predstavlja pogodba z dobaviteljem rezervnih delov, kar na ministrstvu že rešujejo, zato upam, da ga bodo hitro rešili,« je povedal.
Kot že omenjeno, Slovenska vojska sočasno z zagotavljanjem ekipe za helikoptersko reševanje v gorah sodeluje tudi pri zagotavljanju helikopterske nujne medicinske pomoči. Aktivnosti za združitev obeh dežurstev in medbolnišničnih prevozov sicer potekajo že zadnje leto in pol. Težava nastane, ker je posredovanje z oskrbo ponesrečenca, ki potrebuje nujno medicinsko pomoč, drugačno od reševanja ponesrečenca v gorah in zahteva drugačno konfiguracijo helikopterja, v Sloveniji pa trenutno tudi ni helikopterja, ki bi bil sposoben opravljati obe intervenciji, predvsem zaradi opreme, je opozoril Rek. Helikopter za nujno medicinsko pomoč je opremljeno z ležiščem in stojalom za oživljanje, v helikopterju za gorsko reševanje pa potrebujejo gorskega reševalca in vitel. Če bi prišlo do zamenjave helikopterjev, bi potrebovali dodatnih deset do petnajst minut, da bi zamenjali opremo, približno enak čas pa mine že od aktivacije do vzleta helikopterja.