Umetnost izpred tisočletij

V Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju je na ogled gostujoča razstava z naslovom Življenje v glini, na kateri je predstavljena neolitska umetnost na tleh Beograda.

Po lanski razstavi antičnih svetilk z naslovom Dobro svetim Muzej mesta Beograda letos že drugič gostuje v Kranju. Z razstavo Življenje v glini nas njena avtorja Bisenija Petrović in Miloš Spasić popeljeta še dlje v zgodovino, okrog sedem tisoč let nazaj v čas neolitika oziroma mlajše kamene dobe. Razstava prvič na tak način predstavlja reprezentativno zbirko neolitske figuralne plastike z najdišč kultur Starčevo in Vinča. Kot je ob odprtju razstave povedala direktorica Muzeja mesta Beograda Danica Jovović Prodanović, se na tem območju začenja evropska civilizacija, predstavljene figure pa so hkrati tudi priče bogatega notranjega življenja v neolitiku.

Razstava, ki so jo javnosti prvič predstavili za Noč muzejev v Beogradu in je kasneje gostovala v več mestih po državi, je tokrat prvič na ogled zunaj Srbije. »Za postavitev razstave sem se odločila, ker drugače od nekaterih drugih arheologov menim, da so pričujoče figure izraz kamenodobne umetnosti in ne gre zgolj za predmete za vsakdanjo uporabo,« je uvodoma povedala, arheologinja Bisenija Petrović in dodala, da se je ta v času tako imenovanih kultur Starčevo in Vinča nemoteno razvijala, saj je bilo takrat na tem območju bržkone najdaljše obdobje brez vojne, več kot tisoč let.

Omenjeni kulturi se imenujeta po osrednjih najdiščih. Starčevo je starejše, saj gre za obdobje zgodnje in srednje kamene dobe (od 6200 do 5300 p. n. š.), Vinča pa je najdišče mlajše kamene dobe (od 5250 do 4500 p. n. š.). Razstava je razdeljena na prvo in drugo stop­njo neolitske umetnosti, pri čemer so posebej predstav­ljene figure z upodobitvami noše in človeške upodobitve, medtem ko je tretja stopnja neolitske umetnosti bogata tako s kipci človeških podob kot živalskih figur, tu pa so tudi oblikovani pokrovi za posode, miniaturni oltarji, amuleti in podobno … »Gre za umetnost, ne zgolj rokodelsko spretnost, saj je človek skozi te figurice izpostavljal tudi svojo dušo. Skozi te drobne umetnine danes lahko interpretiramo njihovo duhovno življenje. Ker iz tega obdobja ni pisnih virov, nam prav te figure govorijo, kdo so bili starodobni Beograjčani, o čem so razmišljali in kaj so pravzaprav hoteli,« pripoveduje Bisenija Petrović: »Poglejte te obraze, vsak je drugačen. Kaj menite, koga so upodabljali, koga so imeli za model? Najbrž svoje sosede, tega z velikim nosom, onega z izstopajočimi ušesi …«

Na razstavi se kar vrstijo zanimivi artefakti, manjše in večje figure, za katere bi težko verjeli, da so stare sedem in več tisočletij in so jih s spretnimi prsti oblikovali mojstri rokodelci, ne pa v teoriji in praksi osmislili sodobni likovni ustvarjalci. Naj bo to manjši žrtvenik kot simbol moči in živ­ljenja ali pa čudovit pokrov posode v obliki obrazne maske. Kot sova z očmi, ki hkrati uročijo in branijo pred nečem nadnaravnim. Kipci glasno govorijo zgodbo prazgodovinskega vsakdana in izražajo igro boja preživetja, čeprav na prvi pogled nemo molčijo. Z razstavo je za trenutek osvobojen njihov šepet, nasmeh ter neodločno in sramežljivo gibanje. »V Kranj smo pripeljali natančno 229 artefaktov, seveda pa jih je v naši arheološki zbirki še mnogo več. Na razstavi je izbor, ki razlaga razvoj neolitske umet­nosti pri nas,« je še povedala Petrovićeva in se zahvalila arheologinji Vereni Vid­rih Perko in drugim sodelavcem Gorenjskega muzeja, ki so pomagali pripraviti razstavo v Kranju.

Razstavo je odprl namestnik veleposlanika Srbije v Sloveniji Rade Stefanović in ob tej priložnosti pohvalil zgledno sodelovanje med kulturnimi institucijami obeh držav ter poudaril, da na srečo te pogosto delujejo hitreje kot politika.«