»Naša« Alenka B.

Naslov naša je zgolj simboličen, saj Alenka B. ni naša, ker je preveč samosvoja, le da tega v odnosu do Jankovića za zdaj še ne zna pokazati v polni meri.

Šest let sva skupaj sedela v mestnem svetu Kranja. Če bi pisal o spominih na to, se ne bi spodobilo, saj je Alenka B. živa in to v polni meri. Kljub temu da ni Kranjčanka in da je zamenjala nekaj strank in eno listo, ji tega ne zamerim. Sledila je pač svoji viziji in možnostim, kjer bi jih lahko uresničila. V Pozitivni Sloveniji ji je to uspelo, v kakšni meri, pa bomo odločali volivci bodisi na predčasnih bodisi na rednih volitvah. Brez dvoma pa si je Alenka B. naprtila težak nahrbtnik in poln stvari, pri katerih ni sodelovala. Pri nošenju tega bi ji bolj pomagala gorenjska trma kot pa štajerski temperament, ampak mogoče pa se je v času življenja na Gorenjskem le navzela nekaj trmoglavosti. V politiki sicer to ni cenjena lastnost, zlasti ne v Sloveniji, kjer vsaka stranka zasleduje lastne cilje in s tem volivce, skupnih prizadevanj pa še dolgo ne bo moč doseči, vsaj do takrat ne, ko bo Ivan Janša politično še živ, pa tudi marsikdo iz sedanje koalicije.

Težko je stopiti v čevlje predsednice vlade, pa ne zaradi visokih pet. Kdor ni bil na položaju, podobnem vsaj blizu njenemu, si težko predstavlja, kaj pomeni voditi politiko, ki naj bo po meri večine ljudi. Sam osebno sem to doživel, ko sem bil podpredsednik izvršnega sveta občine Kranj. Imel sem srečo, da je bil takrat predsednik Milan Baj­želj, zagnan in dela voljan. Takrat se je v Kranju marsikaj naredilo. Dokončal se je Delavski most, zgradile šole, nova stanovanja, marsikomu napeljal vodovod. Res so bili drugačni časi in kranjsko gospodarstvo je takrat cvetelo. Vendar smo vsi člani takratne vlade pod vodstvom Milana Bajžlja vedeli, kaj potrebujemo in kaj je za kranjsko gospodarstvo najbolje.

Alenka B. tovrstnih izkušenj pred prevzemom sedanje funkcije ni imela, vendar kolikor jo poznam, se hitro uči. Vprašanje je le, ali ima okoli sebe ljudi, zlasti v kabinetu, ki imajo dovolj izkušenj in poštenosti, da ji svetujejo brez osebnih interesov, kaj bi bilo najbolje storiti v dani situaciji. To je stvar njene presoje, še bolj pa koalicijskih partnerjev. Predvsem pa se mora oddaljiti od Jankovića, če hoče obdržati svoj prav. Če se Pozitivna Slovenija ne bo odrekla Jankoviću, bo to propad za stranko pa tudi za Alenko B., kar bi bilo škoda. To, da je Pozitivna Slovenija na volitvah zmagala, je bil odziv levice proti desnici pod vodstvom Ivana Janše. In tega se morata zavedati tako Pozitivna Slovenija kot Alenka B. Glede že na doslej ugotov­ljeno, Janković ni nič boljši kot marsikdo, ki ne zna razložiti svojega premoženja in se pri tem izgovarja na svojo »žlahto«.

Torej Alenka hodi hrabro po poti, ki bo za nas nepomembne (politično gledano) državljane sicer boleča, ampak znosna.

P. S.: Ne vem, ali je Alenka prevzela funkcijo zaradi častihlepnosti ali zaradi poguma. Kolikor jo poznam, stavim na zadnje.