Prvak z otečenim gležnjem

V sredo popoldne se je s svetovnega atletskega prvenstva mlajših mladincev vrnil tudi zmagovalec v metu kopja Matija Muhar, ki naj bi že istega dne nadaljeval pot na evropsko prvenstvo, a mu je to preprečil po hudem piku neke žuželke otečen gleženj.

Brnik – Z glasbo in transparenti so navijači pričakali prihod letala drugega dela slovenske reprezentance mlajših mladincev s svetovnega atletskega prvenstva, ki se je v nedeljo končalo v ukrajinskem Donetsku. Med mladimi športniki je bil namreč tudi še ne 17-letni Jeseničan Matija Muhar, ki je na prvenstvu osvojil naslov najboljšega mladega metalca kopja na svetu. Matija, sicer član AK Satler Kranj, ki naj bi po prvotnem programu pot že isti dan nadaljeval na evropsko prvenstvo v Italijo, se je brez hitenja veselil s svojimi navijači, saj je bil, zaradi močno otečenega gležnja, prisiljen nastop zadnji hip odpovedati. Med slavjem pa si je vzel nekaj časa, da ga spoznajo tudi naši bralci.

Tudi vaš starejši brat Jaka je odličen atlet, od kod vaše navdušenje za atletiko, za met kopja?

»Veliko je k temu res pripomogel tri leta starejši brat Jaka, saj sem ga opazoval med treningi in takoj mi je bilo všeč. Že takrat sem rad metal kamenje, kasneje, na šolskih tekmovanjih pa sem začel metati žogico in vorteks, včasih pa tudi kroglo.«

Se spomnite prvega tekmovanja v metu kopja?

»Spomnim se tega, da sem na prvo tekmovanje šel tako, da sem šele na tekmi prvič dobil v roko kopje. Ko sem ga vrgel, mi je bilo tako všeč, da sem sklenil, da je to disciplina, ki je res zame in ki se je bom držal.«

Za dobrega metalca kopja moraš tudi sicer biti odličen atlet?

»Seveda. Sicer kondicije ravno veliko ne potrebuješ, pomembno pa je, da si močan, eksploziven in seveda moraš imeti izdelano tehniko. Če ti uspe vse to združiti, lahko narediš perfekten met.«

Ali vseskozi zaupate trenerju Jožetu Satlerju?

»Sprva sem treniral v jeseniškem atletskem klubu, nato pa sem šel po bratovih stopinjah in začel trenirati v kranjskem atletskem klubu Satler. Brat je nato odšel v Ameriko, v Virginijo, kjer je že drugo leto. Tam trenira, čeprav je trenutno poškodovan. Morda bom po srednji šoli tudi jaz šel po njegovih stopinjah, saj mi spodbuda in nasveti brata veliko pomenijo.«

Ste pred prvenstvom v Ukrajini pričakovali zlato odličje?

»Za svetovno prvenstvo sem si kot cilj postavil nastop v finalu ter nato boj za katero od odličij. Tega, da sem zmagal, sem zelo vesel, prav tako pa tudi dejstva, da sem postavil še nov državni rekord v svoji kategoriji.«

Kakšna tekmovanja vas čakajo sedaj?

»Že ta teden naj bi nastopil na evropskem prvenstvu za mladince v italijanskem Rietiju, vendar pa sem imel smolo, saj me je v ponedeljek zvečer na tako imenovani poslovilni zabavi nekaj kar dvakrat pičilo. Ne vem kaj, le močno me je zapeklo. Fizioterapevt mi je sicer pomagal in potegnil želo iz gležnja, vendar je ta še vedno močno otečen, tako da smo se odločili, da ne grem na evropsko prvenstvo. Ker naj bi bila oteklina od alergije, upam, da bo kmalu bolje. Tako je moj nov pomemben cilj uspešen nastop na svetovnem prvenstvu za starejše mladince prihodnje leto, kjer si prav tako želim stati na zmagovalnem odru. Kot večina športnikov pa si tudi jaz želim kdaj nastopiti na olimpijskih igrah.«

Kako združujete šport in šolo?

»Obiskujem program medijskega tehnika v Radovljici. Šola mi je zelo všeč, pohvaliti pa moram tudi profesorje, ki imajo veliko razumevanja za šport in cenijo moja prizadevanja.«

Danes vas je pričakalo veliko navijačev. Kdo vse so prišli?

»Navijačev sem bil zelo vesel, saj je prišlo veliko sorodnikov pa tudi klubskih prijateljev. Vsi so bili veseli mojega uspeha, že takoj po tekmi sem dobil ogromno čestitk. Telefon je bil čisto poln sporočil.«