Slavni Ziljan na Glasovi preji

Tokratna že 98. Glasova preja je bila prva v zamejstvu. V Bistrici na Zilji smo jo v soboto organizirali v spomin na Matija Majarja Ziljskega. Miha Naglič se je pogovarjal s poznavalcem Majarjevega življenja dr. Teodorjem Domejem.

Bistrica na Zilji – Februarja letos je minilo dvesto let od rojstva slovenskega narodnega buditelja, jezikoslovca, narodopisca in politika Matija Majarja Ziljskega. Ta slavni Slovenec iz Vitenč v Ziljski dolini, ki je pozabljen in zapuščen leta 1892 umrl v Pragi, ni bil le duhovnik, v poklic ga je uvajal kasnejši škof Anton Martin Slomšek, ampak človek, ki je ob marčni revoluciji leta 1848 prvi sanjal o Zedinjeni Sloveniji in življenju Slovencev v svoji državi in napisal tudi program Zedinjene Slovenije. Duh zavednega Slovenca in Slovana ga je leta 1867 gnal v Moskvo, kamor je na prvo slovansko etnografsko razstavo nesel šest ziljskih narodnih noš in še nekatere druge, za Ziljo značilne predmete. Za dragoceno ziljsko narodno in kulturno dediščino se je kasneje zgubila vsaka sled.

Noše in druge predmete iz Zilje je leta 2001 v ruskem etnografskem muzeju v Sankt Peterburgu prvi začel iskati slavist in zgodovinar dr. Teodor Domej, ki je koroški deželni šolski nadzornik za pouk slovenščine na srednjih in visokih šolah. Leta 2002 se je ponovno vrnil v Rusijo in našel, kar je iskal. Zato ga je voditelj Glasovih prej Miha Naglič izbral za sogovornika v pristnem ziljskem okolju v Bistrici na Zilji, v hotelu Stara pošta, ki sta ga propadajočega kupila in obnovila koroška Slovenca Pepca in Ludvik Druml. Režiser Andrej Mlakar iz Ljubljane pa je zgodbo o slavnemu Ziljanu dopolnil z dokumentarnim filmom Izgubljene iluzije Matije Majarja Ziljskega.