Predsednik Putin in kanclerka Merklova v muzeju Ermitaž, St. Peterburg / Foto: www.bundeskanzlerin.de

Angela hoče, Vladimir noče

Kaj je več vredno: zbirka zaplenjenih umetnin ali milijoni človeških življenj? Si bogataš in medijski mogotec lahko privošči, česar si navadni smrtnik ne sme? Je ljudstvu dovoljeno protestirati, ko vidi, kako država tone v korupciji?

Napeto med Nemčijo in Rusijo

Časi se res spreminjajo. V odnosih med Nemčijo in Rusijo so še nerešena vprašanja in občasne napetosti, sicer pa so dobri, zlasti gospodarski. Prejšnji teden je bil v Sankt Peterburgu Mednarodni ekonomski forum, med njim sta se srečala kanclerka Merklova in predsednik Putin, skupaj sta odprla razstavo Bronasta doba – Evropa brez meja v muzeju Ermitaž. Zapletlo pa se je tudi med njima. Nemčija zahteva, da ji Rusija vrne umetnine, ki jih je ob osvojitvi Hitlerjeve Nemčije zaplenila Rdeča armada in jih odpeljala v Sovjetsko zvezo. Rusija se o tej možnosti noče niti pogovarjati, prevzema sovjetsko stališče, da so bile te umetnine plačane z življenji sovjetskih vojakov. Koliko jih je, javno ni znano, a se ve, da jih je zelo veliko in da so med njimi izjemne dragocenosti.

Ironija zgodovine je hotela, da se je pred 72 leti ravno v dneh, ko sta se o umetninah sporekla Angela in Vladimir, začel nemški napad na Rusijo, največja vojaška akcija v zgodovini človeštva. Samo na nemški strani so v napad krenili več kot trije milijoni vojakov, 150 nemških ter 37 italijanskih, romunskih, madžarskih in nekaj finskih divizij. Na sovjetski strani je bila razporejena vojska, ki ni bila dosti manjša, a bistveno slabše oborožena in pripravljena. Napad po načrtu Barbarossa se je začel v nedeljo, 22. junija, v ponedeljkovi izdaji pa je tudi slovenski časnik Jutro objavil Hitlerjev proglas nemškemu ljudstvu. V njem med drugim stoji, kar sledi. »Po dolgih mesecih molka, h kateremu so me prisilile hude skrbi, je danes končno napočil čas, ko lahko svobodno govorim. Dne 3. septembra 1939 je Velika Britanija napovedala Nemčiji vojno in s tem še enkrat poskusila onemogočiti konsolidacijo in obnovo Evrope. /…/ Na enak način sta se ob začetku našega stoletja začela tudi obkoljevanje Nemčije in svetovna vojna v l. 1914. Nemčija je morala l. 1918 kloniti zaradi svoje notranje razrvanosti, posledice so bile strašne. /.../ Toda čim je Nemčija odložila orožje, se je začelo njeno sistematsko uničevanje. Ko je kazalo, da se bodo dobesedno izpolnile napovedi nekega francoskega državnika (ki je dejal, da je v Nemčiji 20 milijonov ljudi preveč), ki je napovedal nujnost prisilnega odseljevanja Nemcev zaradi lakote in epidemij, je nemški narodnosocialistični pokret pričel svoje delo za zedinjenje našega naroda in s tem za obnovo nemške države. Ta silni napor našega naroda, da se dvigne iz bede, v katero je bil pahnjen, se je razvijal v znamenju notranje obnove. Anglija spričo njega ni bila prizadeta, še manj ogrožena. Kljub temu se je takoj pričela zagrizena sovražna politika za obkolitev Nemčije in v židovskih, demokratskih, boljševiških in nacionalnih krogih se je zasnovala zarota, ki je vsem nam dobro znana in ki naj bi bila preprečila ustvaritev nove nemške ljudske države ter pognala Nemčijo znova v bedo in nemoč.« Tako je Hitler svoj proglas začel, sklenil pa z besedami: »Danes sem se torej odločil, da izročim usodo in bodočnost države in našega naroda našim vojakom. Naj nam Bog, kakor še nikoli, pomaga v tej vojni!«

Italija je pravna država

Italijo imamo njeni sosedje v spominu in predsodkih kot državo, ki jo kar naprej pretresajo škandali in vladne krize, kjer vlada mafija in podobno. A je kljub vsemu pravna država. To dokazuje tudi obsodba bivšega premiera in medijskega mogotca Silvia Berlusconija; prvostopenjsko sodišče v Milanu ga je zaradi spolnih odnosov z mladoletno prostitutko in zlorabe položaja obsodilo na sedem leta zapora (več kot je zahtevalo tožilstvo!) in dosmrtno prepoved opravljanja javnih funkcij. V zapor najbrž ne bo šel nikoli, zaradi starosti (76 let) in zato, ker ima možnost pritožb na dveh višjih stopnjah, kar lahko v Italiji traja še več let. A gre predvsem za princip in za sporočilo, da si tudi tako bogati in samopašni posamezniki ne morejo privoščiti vsega, kar se jim zahoče. Bravo za sodišče v Milanu!

Protesti tudi v Braziliji

Po Turčiji so množični protesti zajeli še eno od velikih držav z veliko gospodarsko rastjo – Brazilijo. Povod je bila podražitev javnega prevoza, dejanski vzroki pa nezadovoljstvo ljudstva, ki mora gledati, kako država tone v korupcijo. Te je največ v graditvi javnih objektov pred svetovnim nogometnim prvenstvom, ki bo v tej državi prihodnje leto. Vsa nacija živi za ta dogodek, a ne za vsako ceno. Predsednica Dilma Rousseff je v nagovoru rojakom obljubila učinkovitejši boj proti korupciji in izustila še tipično demagoško izjavo: »Veliko stvari v Braziliji lahko naredimo bolje …«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sreda, 13. maj 2009 / 07:00

Salon likovnih cvetov

V petih osrednjih kranjskih galerijah so v četrtek odprli likovno razstavo članov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, imenovano Majski salon. Tokrat svoja dela predstavlja kar 137 avtorjev, s...

Objavljeno na isti dan


Kronika / nedelja, 29. avgust 2021 / 23:59

Na Špiku si je zlomil nogo

Kranjska Gora – V sredo dopoldan si je planinec na poti proti bivaku na Špiku zlomil nogo. S policijskim helikopterjem so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Popoldan istega dne so gorski reševal...

Slovenija / nedelja, 29. avgust 2021 / 23:59

Zoisove štipendije

Na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada je objavljen javni razpis za dodelitev Zoisovih štipendij za prihodnje šolsko in študijsko leto. Rok za o...

GG Plus / nedelja, 29. avgust 2021 / 23:58

Veličan Bešter, prvi slovenski poklicni filmar

V Železnikih se je 28. avgusta 1891 rodil fotograf in filmski snemalec Veličan Bešter. Bil je prvi slovenski poklicni filmar.

GG Plus / nedelja, 29. avgust 2021 / 23:58

Odvetnik

Kmalu po prihodu v Kranj sem izvedel, da ženske o meni večkrat izrečejo naslednje besede:

Zanimivosti / nedelja, 29. avgust 2021 / 23:57

Alpski svet

Alpski svet nam ponuja idilično oazo miru, sprostitve in navdiha. Slikoviti gorski kraji, kjer po izročilu prebivajo pravljični junaki, veličastno razkrivajo vse svoje čare – tudi kulinarične. Neok...