Če bi imela počitnice ...

Če bi imela počitnice in bi bila otrok, bi najprej zavpila en velik »hura«. Mogoče bi to naredila že v šoli, skupaj z učiteljico, ki bi dovolila ta krasen vzklik ob koncu pouka. Torbo bi spravila v omaro, prav tako bi pospravila zvezke, knjige in šolske potrebščine. Namesto njih bi privlekla počitniške pripomočke proti dolgčasu. Vsakih malo – nekaj za šport, nekaj glasbe, družabne igre, karkoli bi mi krajšalo čas.

Če bi imela srečo, bi bila lahko sama doma. Pri vseh komunikacijskih pripomočkih, ki jih imamo, to danes ne bi smel biti takšen problem. Če bi imela še večjo srečo, bi mi starši naročili, naj pripravim kosilo. Mogoče bi jih presenetila s kakšno sladico, ki se naredi brez velike nevarnosti zažiganja in opeklin. Sama bi naredila sladoled. Mogoče bi imela piknik s prijatelji pred hišo ali blokom. Zadostujejo bobi palčke in malinovec. Za šotor bi uporabila odeje, rjuhe in prte. Mame se ne bi jezile. Prijatelji bi prihajali in odhajali in nihče se ne bi sekiral, koliko časa bi kartali. Starši se ne bi vtikali, če bi se med seboj skregali in bi nas pustili, da se zmenimo in pobotamo sami. Na računalnik in televizijo bi pozabila.

Vesela bi bila počitnikovanja na morju, kjer ne bi potrebovala dodatnih animacij. Mogoče bi šla na tabor, z gasilci, s taborniki, s planinskim društvom. Torbo bi si pripravila sama in vzela bi oblačila, ki bi služila taborjenju, ne razkazovanju blagovnih znamk. S seboj ne bi vzela veliko denarja, kajti imela bi že vse. Pisala bi razglednice. Pridelala bi nekaj ran na kolenu, na komolcu, mogoče kakšen šiv na glavi ali mavec na roki. Ali pa samo obliž in pike komarjev. Na zapestju ne bi nosila zapestnic proti komarjem, kajti zadosti bi bila stara, da bi jih lopnila, ko bi naredili prvi pik. Zagotovo bi nabirala borovnice in jih že v gozdu polovico pojedla.

Če bi imela počitnice ..., bi naredila vse to in še več. Za to ne bi potrebovala ne staršev in ne animatorjev. V starih časih smo počitnice preživeli sami. In bile so čudovite. V dobi napredka smo si izmislili napredne počitnice, v katerih otroci ne morejo preživeti sami. Nevarnosti preživijo pred blokom, na cesti, na drevesu in v gozdu. Otroci lahko padejo, se udarijo, jokajo ali pa jih ukrade neznanec iz gugalnice pred domačo hišo. Otroci ne smejo biti lačni, zdolgočaseni ali osamljeni. Zanje moramo poskrbeti. To delamo tako dobro in skrbno, da jim delamo že škodo.

Stalen nadzor dela otroke nesposobne. Mi pa smo zato pomembni, skrbni, požrtvovalni starši. Lahko bi bilo drugače. Lahko bi bilo po starem. Ampak zakaj bi bilo preprosto, če lahko zakompliciramo. Razmislite, dragi starši, v katero smer gre naša vzgoja in kakšne bodo počitnice vašega otroka. Ali ima toliko vsega na razpolago, da na začetku, na sredini in na koncu reče, da je vse brez zveze? Bojim se, da so se otroci nasitili naše nenehne skrbi, da jim je lepo, udobno in za vse poskrbljeno. Menim, da je čas, da jih pustimo, da se preizkusijo z ranami in s prijateljstvi. Naj se te počitnice začnejo s hura in naj se otroci končno sami spopadejo z dolgčasom. Če se bojite, da tega ne zmorejo, jim dajte delo. Tega nikoli ne zmanjka. Ne poznam nobenega otroka, ki bi si pri lupljenju krompirja odrezal prst ali pri sesanju dnevne sobe uničil preprogo. Že dolgo nisem srečala otroka, ki bi imel žulje od dela. Vprašanje je, ali ne bi za njim stal odvetnik, če bi se to zgodilo. Otroci so mojstri jamranja. Naj vas ne zavedejo, ko jim boste naložili počitniško delo. Gredica na vrtu, kuhinja, stranišče, otroška soba vabijo na posebno animacijo. Če te čaka prijatelj ali se ti na tej animaciji pridruži, je še toliko bolj zabavno. Ta animacija ima ime. Reče se ji – delo krepi človeka. Počitnice tako dobijo dodano vrednost samostojnega preživetja. Privoščite to otrokom. Sebi pa počitek med počitnicami.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 28. junij 2007 / 07:00

Anketa: Semenj v Kokri

V vasi Kokra so prejšnjo nedeljo pripravili prijetno vaško prireditev Semenj v Kokri, ki spominja na nekdanje običaje ob žegnanju. Srečanje je priložnost za druženje ljudi, razkropljenih po najdaljši...

Objavljeno na isti dan


Jesenice / sreda, 4. februar 2009 / 07:00

Prometni kaos ob hokejskih tekmah

Prebivalci Podmežakle opozarjajo: Napačno parkiranje je tudi na Jesenicah kaznivo!

Zanimivosti / sreda, 4. februar 2009 / 07:00

Anketa: Denar bi težko sam porabil

Slovenska loterija tudi tokrat ni izžrebala lotka in vsota je narasla že na 2,5 milijona evrov. Čeprav je to ogromno denarja, pa Kranjčani že vedo, kako bi ga porabili.

Gorenjska / sreda, 4. februar 2009 / 07:00

Umirjanje prometa v Julijskih Alpah

V okviru projekta Dynalp 2 so nastali konkretni načrti urejanja in umirjanja prometa v Bohinju, Vratih, na Vršiču ter na cesti na Mangartsko sedlo.

Slovenija / sreda, 4. februar 2009 / 07:00

Miha Pogačnik odstopil

Ljubljana – Miha Pogačnik (po rodu Gorenjec), vladni svetovalec, ki je vodil slovenski del mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov za reševanje mejnega spora med Slovenijo i...

Kranj / sreda, 4. februar 2009 / 07:00

Zgradili bodo oporni zid

Tenetiše - V Tenetišah so zgradili nov odsek ceste do pokopališča na vrhu griča, vendar je na prvem levem zavoju nad cesto prišlo do zdrsa brežine, ki sicer ne ogroža stanovanjsk...