Zmaga zmernosti v Iranu?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 22. junij 2013 / 09:24

V Iranu so izvolili novega predsednika, ki velja za zmernega reformista. Bo to prispevalo k popuščanju napetosti na Bližnjem vzhodu? V Rusiji se spominjajo podviga Valentine Tereškove, Srbi pa so zaskrbljeni zaradi hrvaškega prevzema Mercatorja …

Novi iranski predsednik

Do 1989 je bil ta svet bipolaren, razdeljen na dva bloka, zahodnega in sovjetskega. Od takrat naprej so na čelu sveta prevladovale ZDA, zadnja leta je vse bolj očitno, da imamo tripolarni svet, tretji veliki igralec postaja Kitajska. Odnosi med ZDA, Rusijo in Kitajsko so včasih zapleteni in naporni, sicer pa se med seboj kar dobro razumejo. Včasih te odnose zapletejo soliranja nekaj nepokorjenih držav, med katerimi prednjačita Severna Koreja in Iran. Solistične namene sta imela tudi Sadamov režim v Iraku in talibanski režim v Afganistanu, a so ZDA z vojaško akcijo oba sesule, še zdaleč pa ne pokorile. Nedavno smo bili priča odkritemu izzivanju prepotentnega severnokorejskega diktatorja Kim Džong Una, ki pa je nato kar na hitro splahnelo; poznavalci domnevajo, da se je to zgodilo po skritem posredovanju Kitajske, ki je pač še edini zaveznik zadnjega totalitarnega komunizma na svetu.

Kot rečeno: poleg Severne Koreje je zdaj Iran edina od večjih in vojaško močnejših držav na svetu, ki še naprej nekaj trmoglavijo in se ne pokoravajo hegemoniji in igri treh velikih sil. Iran je stara država, sedanja islamska republika Iran je naslednica starodavne Perzije, države z osemtisočletno zgodovino. Iranci so ponosni in pametni ljudje in kot taki ne prenesejo tuje nadoblasti in izkoriščanja. Šahu Rezi Pahlaviju so zamerili, ker je njihovo naftno bogastvo prepustil v izkoriščanje zahodnim multinacionalkam, pri tem sam obogatel in se prepuščal razkošnemu življenju. V začetku 1979 je prišlo v državi do islamske revolucije, oblast pa je prevzel ajatola Homeini, iranski verski voditelj, ki se je po 14-letnem izgnanstvu vrnil v domovino. Nova oblast je uvedla islamsko republiko, ljudstvo jo je potrdilo na referendumu; v njej ima glavno besedo vrhovni verski voditelj, po Homeinijevi smrti 1989 je to postal ajatola Ali Hamenej. Na vrhu posvetne oblasti je predsednik države, po zahodnih merilih le nekakšen »vodja logistike«. Zadnjih osem let je bil na tem položaju ekstremistični predsednik Mahmud Ahmadinedžad, ki po dveh mandatih ni smel več kandidirati. Na volitvah je bil za novega predsednika med številnimi kandidati izvoljen bolj zmerni reformistični kandidat Hasan Rohani. Ironija zgodovine je hotela, da je bil ravno on vodja delegacije, ki se je s predstavniki mednarodne skupnosti (šestih velikih sil) pogajala o iranskem jedrskem programu. Iranske jedrske ambicije so namreč tiste, ki najbolj motijo ZDA in Izrael. Izvolitev Rohanija je spodbudna, obeta zmago zmernosti nad ekstremizmom; kak­šna bo njegova dejanska politika, bomo pa kmalu videli.

Prva ženska v vesolju

Minilo je že 50 let od 16. junija 1963, ko je v vesolje poletela prva ženska, sovjetska kozmonavtka Valentina Tereškova. V vesolju je ostala tri dni, Zemljo je obkrožila 48-krat. Šlo je za prestižno zmago SSSR nad ZDA v vesoljski tekmi. Po Gagarinovem poletu se je oče sovjetskega vesoljskega programa Sergej Koroljev domislil, da bi v vesolje poslali tudi žensko. Prijavilo se je 400 kandidatk, ki so morale biti izkušene padalke, mlajše od 30 let, nižje od 170 cm in lažje od 70 kg; med peterico favoritinj so izbrali tekstilno delavko iz Jaroslavlja. Valentina je bila delavskega izvora, njen oče pa vojni heroj, padel v vojni s Finsko kot tankist. Pri 76 letih je Tereškova še zelo vitalna, ob 50-letnici svojega podviga je izjavila, da bi z veseljem poletela na Mars, pa čeprav le z enosmerno vozovnico …

Srbska reakcija na prodajo Mercatorja

Zanimivo je prebrati izjavo Gorana Papovića, predsednika srbske nacionalne potrošniške organizacije, ki izraža srbsko zaskrbljenost nad hrvaškim prevzemom Mercatorja. Agrokor bo z nakupom Mercatorja v Srbiji dobil kar 291 trgovin. »Na policah je ogromno izdelkov njihovih trgovskih znamk, ki pa jih v glavnem polnijo tujci, čeprav so ves čas govorili, da bodo podpirali domača podjetja. Todorić pa bo imel zdaj še večji nadzor nad našim gospodarstvom, saj bo lahko odločal, kaj se bo prodajalo v srbskih trgovinah. Agrokor bo obvladoval 40 odstotkov maloprodajnega tržišča, v velikih mestih pa bo ta delež še večji …« Srbska reakcija na prodajo Mercatorja je torej zelo podobna slovenski. Ivica Todorić, ki Najboljšega soseda kupuje, pa trdi: »Naš glavni cilj in naloga je, da Mercatorju, ki je v regiji že močan igralec, damo novo vizijo, nove sinergije, nove možnosti za stabilizacijo. Cilj je, da v bistvu prek noči naredimo strašansko dobro družbo …« Mu verjamete. Bog daj, da bi bilo res, a podpisani o njegovih besedah močno dvomim.