
Dve umetnosti, en svet
V Galeriji Prešernove hiše v Kranju je na ogled spominska razstava likovnih del Jožeta in Zlate Volarič.
Uvodne besede direktorice Gorenjskega muzeja Marije Ogrin na odprtju spominske razstave likovnih del zakoncev Jožeta Volariča (1931–2012) in Zlate Volarič (1930–2008), da jih je donacija njune hčere Milene Lawhead, ki živi v Irwinu v Kaliforniji, spravila v zadrego, najbolj iskreno povedo, kako bogat umetniški opus sta v skoraj štiridesetih letih ustvarila zakonca Volarič. Ni še minilo leto od tega, ko je Gorenjski muzej prevzel bogato zapuščino Zlatinih slikarskih platen in Jožetovih skulptur iz varjenega železa oziroma jekla. Medtem ko dokumentiranje in evidentiranje del še poteka, pa je kustos Gorenjskega muzeja dr. Damir Globočnik že pripravil izbor del za tokratno razstavo: »Naj poudarim. Tu je predstavljen le izbor najbolj kvalitetnih in za oba avtorja značilnih del, njun opus pa je še mnogo večji in tematsko izjemno širok.«
Zlata in Jože Volarič, oba sta sicer delovala v pedagoškem poklicu, sta se kot likovna samorastnika uveljavila v sedemdesetih letih preteklega stoletja, ona v slikarstvu, on v kiparstvu. Svoja dela sta uspešno predstavljala na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in drugje, v devetdesetih pa sta se umaknila v tišino svojega ateljeja, zadoščenje pa sta očitno našla predvsem v predanosti likovnem delu, v ustvarjalnem užitku in izrazno-izpovednih možnostih, ki ga omogočajo oblikovanje skulptur in slikanje ter risanje.
Doslej sta imela kar 80 skupnih razstav in taka je tudi tokratna v Galeriji Prešernove hiše. »Njuna dela harmonično sovpadajo ena z drugim. Kljub njuni raznolikosti v delovnih materialih in tehnikah pa lahko najdemo skupne poteze v motiviki. Volariča se pogosto vračata v svoja otroška leta. Zanimivo pa je, da sta oba svojo likovnost povezovala tudi z literaturo, Zlata je napisala več kot 70 knjig za odrasle in 100 za otroke, Jože pa je bil zelo dejaven avtor kratkih pesniških oblik, tako imenovanih haikujev.
Jože je ustvarjal skulpture iz varjenega železa in jekla, zanimale so ga zgodovinske in literarne teme, vaški posebneži, svetopisemski prizori, revščina … zgovorne so njegove stilizirane figure s kričečimi usti … Skupaj je izdelal več kot 2000 različnih skulptur, najbolj znana je zagotovo mamut v krožišču na Kokrici. Kot je povedal Globočnik, avtor del običajno ni naslavljal. Zlatina dela so motivno pogosto avtobiografska, avtorica je odkrita v svoji interpretaciji sveta, v zadnjih letih pa je simboliko iskala pogosto v sanjskih pejsažih. Njene barve pa so vselej tople in pomirjujoče. »Tokratna razstava zagotovo ni zadnja zakoncev Volarič, saj bo njuna zapuščina tako v našem muzeju kot širši strokovni javnosti predmet natančnejšega proučevanja. Ne dvomim, da bo dragocenost donacije pokazal tudi čas.«