Sabina Romšak s pisanjem in zbiranjem razglednic želi navdušiti predvsem mlade. / Foto: Tina Dokl

Pisane drobtinice iz zgodovine

Sabina Romšak iz Šmarce pri Kamniku že drugo leto vodi kulturni projekt Pisane drobtinice iz naše zgodovine, s katerim predvsem mlajšim želi približati pomen pisanja razglednic in zbiranja tovrstne kulturne dediščine.

Vse se je začelo pred dobrimi desetimi leti, ko se je danes enainštiridesetletna Sabina Romšak iz Šmarce, sicer ekonomistka po poklicu, navdušila za zbiranje starih razglednic.

»Prve razglednice sem dobila pri svojih starih mamah in starih tetah, nato so mi jih začeli nositi tudi drugi, sem in tja kakšno tudi kupim. Kar nekaj sem jih dobila od krajanov Železnikov, ko sem jim po poplavah kot prostovoljka pomagala čistiti poplavljena stanovanja. Vsi, ki me poznajo, vedo, da se za darilo najbolj razveselim prav stare razglednice. Moja zbirka se je tako postopoma večala. Danes jih imam okoli tisoč, a zame ni pomembna količina, pomembno se mi zdi, kakšne so te razglednice in kakšne zgodbe sporočajo. Tako sem sčasoma začela raziskovati pisavo, zgodovino, poskušala dobiti zgodbo …, najbolj pa me je presenetilo samo sporočanje, ki je v sociološkem smislu v lepem slovenskem jeziku povezovalo ljudi med seboj. Mladi danes komunicirajo prek mobilnih aparatov, interneta, si neprestano pošiljajo takšna in drugačna sporočila, a od vsega tega zanamci ne bodo imeli nič. Lepe misli, ki jih odtipkamo na telefonu ali tipkovnici, zbrišemo, ko jih preberemo. Ni jih več. Nič ne ostane, če ne shranimo. Nihče ne misli na to, da bomo čez leta radi oživljali svojo mladost. Redko kateri od nas še napiše razglednico, voščilnico ali celo pismo. Starejše generacije pa lahko obujajo spomine na mladost, saj imajo razglednice, popisane pole papirja, ki jih vračajo leta in leta nazaj,« pravi Sabina Romšak, ki si zato želi pritegniti predvsem pozornost mlajših.

Ker ni želela, da bi njena zbirka razglednic ostala skrita pred javnostjo, je pred dvema letoma oblikovala kulturno izobraževalni projekt, namenjen predstav­ljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika in oživljanju ljudskih običajev. Poimenovala ga je Pisane drobtinice iz naše zgodovine – »zato ker ima to dvojen pomen – pisane kot napisane in pisane kot raznolike«. Projekt so finančno podprli na Občini Kamnik, z njim pa zdaj že drugo leto sodeluje z različnimi šolami in druš­tvi po vsej Sloveniji. »Odziv je zelo pozitiven. Po nekaterih šolah imajo celo v učnem programu področje »sporočanje v zgodovini«, nekateri pa imajo krožke za učence. Povabili so me, da jim predstavim zbirko in opišem zgodovino nastajanja dopisnic, razglednic in voščilnic. Res si želim pritegniti mlade, da se zavedo, da je razglednice vredno pisati, pošiljati in zbirati. Vse skupaj pa si želim vpeti tudi v turizem,« pravi Sabina, ki v občinah Kamnik in Komenda aktivno deluje tudi na tem področju.

In kakšne so njene ugotovitve, povezane z razvojem pisanja razglednic? »Stare razglednice so bile precej manjše kot današnje, sprva so jih pošiljali v kuvertah, šele kasneje kot dopisnice, običajno so pisali z navadnim tintnim svinčnikom. Pri razglednicah ne gre le za podobe starih krajev ali običajev na sprednji strani, pač pa veliko več – razglednice imajo tudi znamke, žig, pisavo, zgodbe … Včasih so se naslavljali z 'velecenjeni gospod ali gospa', fantje so svojim dekletom pisali 'ljubljena, spoštovana, velecenjena' … Na eni razglednici je zapis vojaka s fronte, kjer zapiše, da je sicer dobro in zdrav, da pa močno pogreša kranjsko klobaso in cigarete,« našteva Sabina Romšak, ki razglednice hrani v posebnih albumih. Na svoji delavnicah udeležence spodbuja, da napišejo pismo in razglednico, vse skupaj pa potem pošljejo izbranim naslovnikom.

Češnja na smetani letoš­njih Drobtinic, kakor na kratko imenuje svoj projekt, bo izid slikanice z naslovom Najdeno pismo, z zgodbo o starem pismu, ki jo je napisala za natečaj za radijsko oddajo Lahko noč, otroci.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 25. julij 2016 / 11:51

Praprotnikovi kaktusi velikani

Kovor – Na Praprotnikovi domačiji na Glavni cesti 9 v Kovorju ne manjka rož. Imajo jih na vrtu, na balkonu, na oknih. Prednja stran hiše pa je nekaj posebnega. Tu gospodarijo velikanski kaktusi. Na...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sreda, 2. november 2011 / 07:00

Zbirka, kot je v Sloveniji ni

V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost se je do danes zvrstilo triinštirideset razstav. Sočasno nastaja tudi prestižna stalna zbirka, ki trenutno šteje kar 162 del vrhunskih slovenskih...

GG Plus / sreda, 2. november 2011 / 07:00

Praprotno seme

Mileno Miklavčič bralci Gorenjskega glasa že poznamo, zlasti po njenih Usodah, od letošnjega poletja tudi po Ženskah, izjemno iskani in brani knjigi zgodb. V Snovanjih pa to pot objavljamo eno od njen...

GG Plus / sreda, 2. november 2011 / 07:00

Gorenjski kraji na slovenski pisateljski poti

Društvo slovenskih pisateljev načrtuje v začetku leta 2012 izdati knjigo Slovenska pisateljska pot. Sestavlja jo sto zapisov o pisateljskih točkah po Sloveniji; gorenjskih 18 je zanjo sestavil Miran H...

Prosti čas / sreda, 2. november 2011 / 07:00

Admir je res skočil (1)

Sredi oktobra so se naročniki Gorenjskega glasa in ljubitelji mandarin skupaj z Gorenjskim glasom in Kompasom odpravili v dolino Neretve, na ´berbo` mandarin, kot pravijo domačini.

Zanimivosti / sreda, 2. november 2011 / 07:00

Ob tednu solidarnosti dodatna znamka

Kranj - Od 1. do 7. novembra poteka teden solidarnosti, zato bomo na podlagi Zakona o Rdečem križu Slovenije občani in organizacije doplačevali znamko solidarnosti. Vrednost znam...