Angažirana umetnost

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 12:43

V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost v Kranju je na ogled pregledna razstava del akademskega slikarja in multimedijskega umetnika Staneta Jagodiča z naslovom Ars nucleus.

Pravzaprav že naslov razstave Ars Nucleus namiguje na mnogotere vrste likovne umetnosti, s katerimi akademski slikar Stane Jagodič že pol stoletja plemeniti lasten umetniški opus in spodbuja gledalčev razmislek o umeščanju videnega v realni vsakdan. Stane Jagodič se je odzval povabilu kranjske galerije in z izborom del iz njegovega bogatega in raznolikega ustvarjalnega opusa pripravil pregledno razstavo ter s tem obeležil tudi življenjski jubilej sedemdeset let. V devetih razstavnih prostorih se srečamo tako z umetniškimi snovanji iz njegovih študijskih let, kot z deli, za katera je leta 1980 prejel nagrado Prešernovega sklada ( za razstavi v Ljubljani in Slovenj Gradcu), ter z aktualnimi objekti in montažami, ki jih je osmislil v preteklem letu.

Jagodič se je uveljavil kot samostojni umetnik in je ustvarjal v različnih umetniških tehnikah, od slikarstva, grafike, fotomontaže, kolaža in asemblaža do tako imenovanega spraygrama in x-ray arta, pojavlja pa se tudi kot publicist in avtor besedil. Kot vsestranski umetnik, priznan tako doma kot v tujini, s svojo angažiranostjo gledalca vselej postavlja v premislek in iskanje. Doslej je imel okrog petdeset samostojnih razstav doma in v tujini, sodeloval je na več kot dvesto skupinskih razstavah in za svoja dela različnih zvrsti in tehnik prejel petinštirideset nagrad, ob tem tudi več priznanj za uspešno sodelovanje pri različnih kulturnih projektih.

V sprejemni sobi galerije se predstavlja z objekti – montažami, s katerimi nas tako opozarja kot razveseljuje, v tretji sobi je pozornost posvetil stanju ujetosti, kletkam z različnimi jedri – vsebinami, ki so nastajale od sedemdesetih let do danes. Ob ciklu Zoo Poetika se tu predstavlja tudi z asemblažem Helenizem XXI. stoletja. Kot pravi, ta ilustrira odnos sodobne degenerirane civilizacije do pretekle harmonične helenske estetike in duhovnosti. Ob tem avtor razmišlja tudi o poniževalni socialni politiki EU do današnjih Grkov. Dejstvo simbolično ponazarjata dve mrežasti kanti za smeti in dva zavržena kipa Miloške Venere (na fotografiji). V nadaljevanju prevladujejo prispodobe Kristusovega trpljenja, posebno sobo je namenil satiričnim risbam, karikaturam, kolažem, fotomontažam, prav tako »oddelku«, kjer se predstavlja z rentgenskimi montažami iz cikla X-Ray Art, v večji sobi prvega nadstropja pa predstavlja tako imenovane spraygrame. V drugem nadstropju razstavo zaključuje z obsežnim ciklom barvnih sitotiskov iz sredine sedemdesetih let, med katerimi je več kot štirideset del doniral tudi v stalno zbirko GPN. Razstava bo na ogled do konca junija.