Zasebni oblak za shranjevanje podatkov

Tako nekako bi lahko opisali izdelek računalniškega podjetja Koofr, ki ga vodi Kamničan Damjan Matičič. Tržno nišo v današnjem informacijskem svetu, kjer se vse več podatkov s klasičnih medijev seli v t. i. javne oblake, so prepoznali v izdelavi programa, ki bo pri pošiljanju podatkov v tem imaginarnem svetu omogočal tudi nekaj zasebnosti.

Mlada ekipa pred tremi meseci ustanovljenega podjetja Koofr je pred nekaj dnevi na podjetniški konferenci Podim iz rok predsednice vlade Alenke Bratušek prejela priznanje za zmagovalca vseslovenskega tekmovanja Start:up 2013. Prejeli so ček za 10 tisoč evrov, še več kot denar pa jim pomeni priznanje strokovne komisije, ki je med petimi finalisti v Koofru prepoznala idejo z možnos­tjo za rast in uspeh. Nagrada jim je prinesla veliko nepričakovane medijske pozornosti, ki jim skupaj s trdim delom in pravim poslovnim načrtom že odpira vrata v poslovni svet. In to po vsem svetu.

Za kaj pravzaprav gre, smo vprašali direktorja podjetja Koofr Damjana Matičiča. »Zadnji dve leti sem delal v podjetju Xlab, ki je vodilno podjetje v Sloveniji na področju računalništva v oblaku. Oblak bi laično najlažje opisali kot zbir vseh podatkov in programov, ki se ne nahajajo pri nas, temveč nekje daleč. Delali smo na številnih evropskih projektih, v vrhu vsega, kar se danes na tem področju razvija. Izoblikovala se nas je ekipa petih sodelavcev, ki smo v prostem času začeli razvijati svojo rešitev – predvsem iz dejanske potrebe, ki se je pojavljala pri našem delu. Vprašali smo se namreč, kako med podjetji v različnih državah s čim manj vmesnimi členi in na čim bolj varen način pošiljati velike datoteke. Dosedanji načini so bodisi precej nepraktični za uporabo ali pa ne zagotavljajo dovolj zasebnosti. Preprosto smo si rekli – imamo idejo, tehnologija obstaja, zakaj ne bi naredili rešitve, ki bi imela funkcionalnost, kot jo imajo nekatere priljubljene storitve, ki jih ljudje že nekaj let uporabljajo, a hkrati bi to lahko počeli na datotekah, ki jih imamo na svojem računalniku, ne da bi jih bilo potrebno pošiljati na neke strežnike v tujino in od tam naprej do drugih uporabnikov. Z našo rešitvijo smo uspeli zagotoviti prav ta drugi faktor – zasebnost. Po letu dni dela smo februarja odprli las­tno podjetje, saj smo se le tako lahko prepričali, če ima naš produkt svoj potencial,« je začetke Koofra predstavil Matičič, 27-letni Kamničan, diplomant Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani.

Podjetje z dvema solastnikoma ima danes šest zaposlenih in zelo veliko dela, saj je rešitev že v fazi, ko je primerna za uporabo. Svojo poslovno vizijo so usmerili v dve liniji – povezati se nameravajo s ponudniki internetnih storitev, ki bi rešitev preko svojih storitev pripeljali v domove končnih kupcev, na drugi strani pa svoje stranke vidijo v podjetjih, ki že imajo svoje strežnike in se zavedajo, da vse datoteke zaradi varnosti in zasebnosti vendarle ne sodijo v javne oblake. Predvsem multinacionalke, ki razpolagajo z veliko vsebinami, si nad temi podatki želijo več nadzora.

Trend prehoda iz javnega v zasebne oblake so, kot kaže, odkrili v pravem trenutku, saj so v svetu trenutno le še tri podjetja – ameriško, nemško in švicarsko, ki razvijajo soroden produkt, a prav vsa so na isti razvojni stopnji. »Sami se bomo zdaj posvetili agresivnemu marketingu. Že takoj smo se usmerili v tujino, saj je naš cilj svetovni trg, zato bomo ekipo sodelavcev tudi razširili s prodajniki v tujini. Povezali smo se tudi že z nekaterimi največjimi proizvajalci strojne opreme v svetu, ki so nas že prepoznali za koristne. Upam, da zgodbo razvijemo v neko uspešno mednarodno podjetje. Želje po selitvi v tujino sam nimam, tudi v Sloveniji namreč vidim veliko možnosti. Seveda lahko le sedimo in govorimo, kako gre vse narobe, a z vizijo in pravo ekipo, ki zna stisnit, ko je to treba, se tudi tukaj in zdaj da narediti vse,« še optimistično sklene Damjan Matičič.