Tomaž Brdnik / Foto: Gorazd Kavčič

Tosama uspešna brez državne pomoči

Tosama se je iz majhnega podjetja za izdelovanje vate in obvez s tremi zaposlenimi v devetdesetih letih razvila v drugega največjega proizvajalca tamponov v Evropi, ki se tudi v teh kriznih časih intenzivno razvija. Malo več kot 400 zaposlenih – številni so podjetju zavezani že trideset, štirideset let – je lani ustvarilo dobrih 32 milijonov evrov prometa.

Domžale – Tosama, ki je bila ustanovljena sredi maja 1923, letos praznuje devetdeset let delovanja, v svoji zgodovini pa ima podjetje več pomembnih mejnikov. Začelo se je z Domačo tvrdko Kocjančič & drug, ki je bila leta 1946 nacionalizirana in v začetku leta 1948 preimenovana v Tovarno vate in sanitetnega materiala Vata. Število zaposlenih se je s tedanjih 220 več kot podvojilo leta 1961 s postavitvijo linije za proizvodnjo cigaretnih filtrov, ki so jih izdelovali skoraj trideset let. Vrhunec podjetja, ki se leta 1969 preimenuje v Tosamo, se je nadaljeval v sedemdesetih, ko so v proizvodnji med prvimi v Evropi postavili takrat revolucionarno linijo za netkane tekstilije (ki deluje še danes) in zaposlovali več kot 1000 delavcev, in trajal do osamosvojitve, ko se je Tosama spopadla z razpadom trga in posledičnim krčenjem proizvodnje in odpuščanjem. A že leta 1992 so dotedanji proizvodnji dodali proizvod­njo higienskih tamponov, ki danes predstav­ljajo kar štirideset odstotkov njihovega posla. Družba, ki je od leta 2008 v zasebnih rokah, danes zaposluje 427 delavcev, zadnji dve leti pa jo vodita dva direktorja – Tomaž Brdnik in Mojca Šimnic Šolinc.

Izdelajo dva milijona tamponov na dan

Ena od prednosti Tosame, ki je močno pripomogla k temu, da se je podjetje po številnih krizah uspelo obdržati na trgu in se še danes intenzivno razvija, je tehnologija, ki omogoča proizvodnjo od surovine do končnega izdelka. Imajo svojo belilnico (eno od le treh v Evropi) in tkalnico, kar jim omogoča boljše prilagajanje ponudbi surovin na trgu. Prav zato so v zadnjem obdobju večkrat edini dobavitelj na Balkanu, ki svoje bombažne izdelke na trg lahko dobavlja konstantno. »Tosama je danes usmerjena v tri področja – proizvodnjo ženskih higienskih tamponov privatnih blagovnih znamk, medicinske izdelke in izdelke široke potrošnje. Samo lani smo tako izdelali več kot 600 milijonov tamponov, 4,2 milijona obližev, 4 milijone povojev, skoraj 8 milijonov vložkov in 3 milijone vatiranih palčk. Več kot šestdeset odstotkov vseh izdelkov izvozimo, največ na evropski trg, sicer pa v 43 držav na vse kontinente. V proizvodnji tamponov smo na področju privatnih blagovnih znamk drugi največji v Evropi in med štirimi največjimi v svetu,« nam dejavnost Tosame predstavi Mojca Šimnic Šolinc.

Podjetje se je že večkrat znašlo na prelomnicah in tudi gospodarska kriza jim ni obetala nič dobrega, a kot kaže, so se ji uspešno postavili po robu. In to tudi brez prvotno načrtovane državne pomoči. »Tosama od lanskega leta ponovno posluje z dobičkom, in vsa leta uspešno odplačujemo dolg in poravnavamo vse obveznosti. Nekaj je k temu pripomogla prodaja poslovno nepotrebnega premoženja, nekaj pa stroškovna optimatizacija proizvodnje, skrbna izbira kupcev in ponudbe naših proizvodnih izdelkov. Nekaj strojev smo celo izdelali sami, s čimer bomo zagotovili, da domače znanje zares ostane doma. Brez državne pomoči smo ohranili celo več delovnih mest, kot je bilo sprva načrtovano,« pa je zadovoljen Tomaž Brdnik.

Veliko zaslug za uspešno delo ima Tosamin lastni razvojni oddelek, kjer so razvili že več patentiranih tamponov, zadnja tri leta pa energijo usmerjajo v razvoj izdelkov na področju moderne oskrbe rane. V prihodnje se bo vodstvo podjetja posvetilo nadaljnjemu tehnološkemu prestrukturiranju proizvod­nje, krepitvi lastne blagovne znamke, širitvi na hitro rastoče trge v Aziji, pa tudi odpiranju novih lastnih trgovin, med drugim tudi v Kranju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / nedelja, 6. november 2022 / 16:32

Pohod k spomeniku

Podljubelj – Ob dnevu spomina na mrtve so imeli v Planinskem društvu (PD) Iskra Kranj tradicionalni pohod K spomeniku. »Že več kot štirideset let se s pohodom spomnimo na dijake in učitelje Šolskeg...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 12. januar 2023 / 19:39

Ponovitev filma o ledinskih imenih in Zaplati

Decembra lani je dvorana kulturnega doma v Preddvoru gostila premiero igrano-dokumentarnega filma z naslovom Z ledinskimi imeni na Zaplato. Ustvarili so ga v Kulturno-umetniškem društvu (KUD) Matije V...

Preddvor / četrtek, 12. januar 2023 / 19:35

Namesto garderobe spet spominska soba

V soboto so na gradu Turn v Potočah pri Preddvoru svečano odprli prenovljeno spominsko sobo Josipine Urbančič Turnograjske in s tem začeli tudi leto praznovanja ob 190. obletnici njenega rojstva.

Zanimivosti / četrtek, 12. januar 2023 / 19:29

Plete copatke za dojenčke

Jana Vavroš z Ribčevega Laza plete copatke za dojenčke, odkar se je upokojila.

Kranjska Gora / četrtek, 12. januar 2023 / 19:23

Hrvaška policista na smučiščih

Slovenskim policistom sta se na kranjskogorskem smučišču tudi letos pridružila hrvaška policista, ki pomagata pri različnih varnostnih dogodkih, v katere so udeleženi hrvaški smučarji.

Zanimivosti / četrtek, 12. januar 2023 / 16:17

Ne močna, debela sem bila

S Heleno sva se dobili na dan, ko se je pred tremi leti zbudila iz kome. »Moje življenje je viselo na nitki, takrat sem se zavedela, da bo treba marsikaj korenito spremeniti, če hočem živeti.« In je....