Podražitve, dvig DDV in RTV prispevka ter novinarska (ne)svoboda
Mark Twain je nekoč dejal: »V Ameriki imamo tri dragocene stvari: svobodo mišljenja, svobodo izražanja in toliko razsodnosti, da v praksi ne uveljavljamo ne prve ne druge!«
Lahko bi rekli, da pod vlado tranzicijske levice Slovenija odkriva Ameriko – iz anekdote Marka Twaina. Te dni je bil novinar RTV Slovenija kaznovan, ker je v poročilu o obisku predsednice vlade v Mariboru dejal, da praktično »ni povedala ničesar«. Ob tem je isti novinar nekaj mesecev prej o obisku takratnega predsednika vlade poročal skoraj dobesedno enako, pa je bilo vse v redu. Ali bi moral biti sankcioniran že takrat, ali pa nikoli. Tako pa je očitno, da gre za grobo kršitev novinarske svobode in dvojna merila. Samo nekaj dni zatem je vladajoča koalicija v državnem zboru na predlog vlade izglasovala dvig RTV prispevka. Za nagrado za dvojna merila? Podražitev RTV naročnine je v razmerah, ko ljudem zmanjkuje denarja za hrano, izzvenela, kot da je v parlamentu A. (Antoinetta..?) Bratušek vzkliknila: »Če nimajo za kruh, naj pa jedo potico...!«. Zadeva je še bolj bodla v oči, ker vlada ni znala pojasniti niti tega, kako bo denar od dviga RTV prispevka uporabljen. Je pa za humoresko poskrbel poslanec vladajočih, ki je zahteval, naj najprej pojasni SDS, kam je šel denar od znižanja RTV prispevka. Ko sem mu pojasnil, da je vendar ostal v žepih ljudi, je med smehom (celo njegovih) iz dvorane šel raje kar ven. Je pa zadel žebelj na glavo: v SDS smo RTV prispevek izključno znižali (in držali dano besedo!), tranzicijski levičarji pa že dvakrat povečali. Tisti balkanski: »Ko voli nek izvoli!« se ob tem ponuja kar sam …
Za razvoj gospodarstva dobesedno uničujoč ukrep je dvig davka na dodano vrednost – DDV (na 9,5 odstotka in 22 odstotkov). Tak ukrep je izrazito nesocialen in je tudi s tega vidika za levičarsko vlado prava sramota. Najbolj bo namreč prizadel najbolj revne družine, ki živijo dobesedno iz rok v usta. Dolgoročno pa bo izrazito prizadel celotno gospodarstvo, ki bo na svetovnem trgu še manj konkurenčno kot doslej. Ker seveda proizvajalci in trgovci niso pripravljeni kompenzirati dviga DDV, se bo ta prelil v dvig končnih cen in torej v celoti zvrnil na kupca. Zato bo upadla kupna moč ljudi in ob že siceršnjem dvigu stroškov bo gospodarstvo soočeno še z upadom prodaje. Podjetja bodo odpuščala, se selila v tujino, socialna bomba bo ostala državi. Popolnoma zgrešena vladna politika bo na pleča davkoplačevalcev zvrnila še dodatna bremena. Dvigi prispevkov za zdravstvo in še druge obremenitve so bodisi že na mizi, ali pa je njihov dvig le še vprašanje časa. Spirala nadaljnje zaostritve krize se je s tem že zavrtela in nihče ne more reči, kako globoko bomo zaradi zgrešenih potez tranzicijskih levičarjev še padli.
Vlada bi morala iti po poti varčevanja in razbremenitve gospodarstva. Toda takšna pot je za vladajoče strokovno bolj zahtevna in neprijetna. Še posebej, ker so bili zaposleni v javnem sektorju doslej hvaležen vir glasov tranzicijske levice na volitvah. Sicer pa Murphyjev zakon pravi: »Izkušnja je nekaj, kar vedno pridobiš prepozno!«.