Maraton je zanj mala malica

Številni navdušeni tekači si za življenjski cilj postavijo preteči 42-kilometrsko maratonsko preizkušnjo, Škofjeločan Lojze Primožič pa se je prejšnji teden udeležil svetovnega in hkrati evropskega prvenstva v 24-urnem teku na Nizozemskem, kjer je v enem kosu pretekel dobrih 247 kilometrov.

Teči noč in dan, skupaj 24 ur v enem kosu, je celo za večino vrhunskih športnikov prehud izziv, pogumno pa se ga je lotil Škofjeločan Lojze Primožič, ki se je pred leti iz rokometaša preusmeril v tekača, nato v triatlonca, zadnja leta pa se ukvarja z ultramaratonom.

»Na svetovno in evropsko prvenstvo v teku na 24 ur pridejo vsi, ki v svetu ultramaratona kaj pomenijo. Tako je bilo tudi letos, ko je bila v Steenbergu na Nizozemskem zbrana vsa elita ultra tekačev in tekačic od branilcev naslova Mika Mortona in Michaele Dimitradu do svetovnih rekorderjev Ioannisa Kourosa in Mami Kudo. Žal sem lahko nastopil le v razredu Open, saj Slovenci kljub vsem prošnjam in prigovarjanjem na Atletski zvezi Slovenije nismo sposobni organizirati svoje ultramaratonske zveze,« je po vrnitvi domov povedal Lojze Primožič, ki se je kljub temu odločil, da se pomeri s svetovno elito. Njegov dosežek bo zagotovo zapisan v zgodovino slovenskega ultra maratona, saj je dosegel odličen rezultat.

Na tekmi, ki se je začela v soboto ob 12. uri in končala v nedeljo ob 12. uri, je namreč nastopilo 299 tekačev iz štiriindvajsetih držav, Lojze pa je skupno dosegel enajsti čas, saj je v 24 urah pretekel natanko 247,187 kilometra. To pomeni, da je tekel s povprečno hitrostjo 10,3 kilometra na uro oziroma da je v enem dnevu pretekel skoraj šest maratonskih razdalj, pri čemer je bil povprečen čas maratona štiri ure in pet minut! S tem časom je bil najboljši v kategoriji 40 – 44 let, če bi bil kategoriziran, pa bi med vsemi tekači zasedel 10. mesto na svetu in 5. mesto v Evropi. Boljša od njega je bila namreč v skupni uvrstitvi tudi svetovna rekorderka med ženskami, Japonka Mami Kudo. Sicer pa je svetovni prvak s pretečenimi 269,675 kilometra postal Jon Olsen, najboljši Evropejec pa je bil Nemec Florian Reus, ki je pretekel 259,939 kilometra.

»Kljub temu da je v Sloveniji kar nekaj dobrih ultra tekačev, sem bil na prvenstvu edini Slovenec. Na tekmovanje sem šel s prijateljema Katrino in Borutom ter ženo Vesno, ki so bili moja ekipa. Odrezali so se odlično ter me bodrili in hranili celo tekmo, za kar se jim najlepše zahvaljujem,« pravi Lojze, ki mu je takšen podvig uspel po zahtevnih pripravah, saj se na tek večino dni poda že pred službo, daljšim tekom pa se posveča med vikendi.

»Doma večinoma tečem po bližnjih terenih. Na Nizozemskem je bila proga krožna, dolga je bila 2,3 kilometra in precej ravninska. Vreme je bilo hladno, vetrovno, vmes je padal dež, nekaj časa celo sodra. Imel sem tudi manjšo krizo, vendar se mi je na koncu izpolnila želja, da bi v 24 urah pretekel več kot 240 kilometrov,« je tudi povedal Lojze, ki je nastop na Nizozemskem zvečine plačal sam, nekaj pa so mu pomagali tudi sponzorji. »Zelo mi pomaga Marjan Jauk – Ganesha team, ki me zalaga s športnimi copati ON. Prav tako mi je večje vozilo za na Nizozemsko omogočila Avtohiša Vrtač, moj sponzor je tudi Zavarovalnica Triglav. Vsem se za pomoč zahvaljujem in jo skušam upravičiti z dobrimi rezultati,« dodaja Lojze, za katerim je tudi že uspešen nastop (11. mesto) pred tremi leti na Špartatlonu, po lanski bolezni in nato odstopu pa se tudi za letos jeseni že pripravlja na nov nastop na tej težaški preizkušnji. »Na septembrski Špartatlon sem že prijavljen, moj edini cilj pa je, da tudi v Grčiji tečem po najboljših močeh,« pred novim letošnjim izzivom še pravi Lojze Primožič.