Edina motivacija postajajo ocene

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / petek, 10. maj 2013 / 06:00

Šestošolci in devetošolci so v tem tednu opravljali nacionalne preizkuse znanja (NPZ) in tako kot nekaj zadnjih let so se tudi tokrat pojavili pomisleki o njihovi smiselnosti.

Kranj - Od leta 2006 namreč ti nacionalni preizkusi znanja predstavljajo zgolj dodatno informacijo o znanju učencev in nimajo odločilnega vpliva na zaključne ocene učencev oziroma na njihovo napredovanje v srednjo šolo. Tudi zato naj jih učenci ne bi jemali resno, zaradi česar so nekateri prepričani, da gre za nepotrebno trošenje davkoplačevalskega denarja in obremenjevanje otrok. Na to se je v sredo odzval tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, ki je poudaril, da glede vloge in smiselnosti NPZ nimajo dilem.

»Menimo, da so lahko prav dosežki pri nacionalnem preverjanju znanja za vse šole, njihova vodstva, predvsem pa za vse učitelje razlog za temeljit vsakoletni strokovni premislek o vseh podrobnostih vzgojno-izobraževalnega dela oziroma konkretnega pouka v posamezni šoli,« je dejal Jernej Pikalo. Dodal je še, da so za izvajanje NPZ po podatkih Državnega izpitnega centra v zadnjih letih namenili okrog štiristo tisoč evrov, kar po njegovih besedah predstavlja relativno majhen delež sredstev, ki jih v proračunu namenijo za osnovne šole. Tudi na Državnem izpitnem centru so prepričani, da NPZ pomenijo pomembno povratno informacijo o uspešnosti dela v šoli, in so letos uvedli tudi nekaj novosti. Med drugim uvajajo elektronsko vrednotenje preizkusov. Na Državnem izpitnem centru bodo namreč vse preizkuse poskenirali in učitelji s posameznih šol bodo preizkuse vrednotili na računalniških zaslonih. Prvič bodo vsem učencem pripravili tudi grafičen prikaz njihovega dosežka pri vsakem predmetu, tako da bodo svoje rezultate lahko primerjali s preostalimi učenci na šoli oziroma v državi. Poleg tega bodo v prihodnjem šolskem letu nacionalni preizkusi tako kot za devetošolce obvezni tudi za šestošolce, samo še letos jih bodo opravljali prostovoljno. Kljub temu se je letos za pisanje preizkusov odločilo kar oseminosemdeset odstotkov šestošolcev.

V gorenjski regiji se je za opravljanje NPZ po podatkih Državnega izpitnega centra odločilo 1661 šestošolcev, NPZ pa je v minulih dneh pisalo tudi 1863 devetošolcev. V Osnovni šoli Orehek, je ob tem dejala ravnateljica Ivka Sodnik, se lahko pohvalijo, da se za NPZ odločijo skoraj vsi učenci šestih razredov. »Učencem in njihovim staršem se namreč trudimo pokazati, da so rezultati teh preizkusov izjemno pomembni, saj so po mojem mnenju objektiven kazalnik otrokovega celovitega znanja. Preizkusi so standardizirani in povzemajo večletno znanje učencev.« Dodaja še, da tudi sama še nikoli ni naletela na negativno stališče staršev do teh preizkusov, čeprav se o njih pogovarjajo in skupaj obravnavajo rezultate. »Prej je zaznati naklonjenost staršev,« je poudarila in dodala, da podobne preizkuse znanja poznajo tudi v drugih državah, saj se vsi trudijo doseči višjo raven znanja. Prepričana je, da se v Sloveniji pomisleki glede NPZ vedno znova pojavljajo zato, ker smo preveč storilnostno naravnani. »Edina motivacija za učenje postajajo ocene, samo znanje pa je premalo vredno, saj predstavlja zgolj načelno vrednoto,« je kritična Ivka Sodnik.