Škofjeločan na čelu evropskih študentov

Na zasedanju Evropske zveze študentov (ESU) konec aprila v Budimpešti so za novega predsednika izvolili Škofjeločana Roka Primožiča. Enoletni mandat bo nastopil v začetku julija.

S kakšnimi občutki ste sprejeli to funkcijo in kdo vas je predlagal?
»Postati predsednik organizacije, ki zastopa več kot 13,5 milijona študentov iz 39 evropskih držav, je seveda velika čast. Hkrati pa je to tudi precejšnja odgovornost, saj položaj študentov ta čas ni najboljši in bo treba veliko delati, da se bodo trendi obrnili v pravo smer. Za položaj predsednika me je nominirala Študentska organizacija Slovenije, dobil pa sem skoraj soglasno podporo vseh 47 organizacij, ki so članice ESU.«

Čemu boste v času vašega enoletnega mandata posvetili največjo pozornost in katere naloge ste si zastavili za prednostne?
»Največ pozornosti bomo vsekakor usmerili v financiranje visokega šolstva ter v prizadevanje za ohranitev oziroma povečanje javnih sredstev, ki so namenjena visokemu šolstvu. Precej pozornosti posvečamo tudi socialni razsežnosti visokega šolstva, saj je naša osnovna usmeritev dostopno in kakovostno visoko šolstvo. V ESU smo zelo dejavni pri pripravi predlogov za ukrepe, ki bi izboljšali dostopnost, še posebej za skupine, ki ta čas niso zastopane v zadostni meri, kot so recimo mladi iz družin s slabšim socialno ekonomskim položajem, manjšine in podobno. Na področju političnih procesov se bomo v prihodnjem letu osredotočili na volitve v Evropski parlament, pri čemer bo ESU aktivno sodeloval, saj ima Evropska unija vedno več vpliva na visoko šolstvo. Prizadevali si bomo, da bodo kandidati za evropske poslance v svoje programe vključili tudi svoje poglede na visoko šolstvo. Kot že zadnjih 14 let pa smo zelo aktivni tudi v skupini, ki skrbi za spremljanje bolonjskega procesa in veliko moči smo že in še bomo vložili v to, da bodo države pravilno izpeljale ukrepe, h katerim so se zavezale ob podpisu bolonjske deklaracije, da bodo cilji tega procesa skladni s študentskimi zahtevami, ne pa uporabljeni za nadaljnjo instrumentalizacijo visokega šolstva. Poleg že omenjenega so prioritetna področja ESU v tem mandatu še zagotavljanje kakovosti visokega šolstva ter internacionalizacija in mobilnost.«

Kako v času sedanje gospodarske krize ocenjujete položaj študentov in kaj bi bilo mogoče storiti, da bi se njihov položaj izboljšal?
»Položaj študentov se je v zadnjih petih letih v večini evropskih držav precej poslabšal in podatki ta čas žal ne kažejo znakov izboljšanja. Rezi v javne proračune in varčevalni ukrepi so precej prizadeli tudi financiranje visokega šolstva, zaradi česar se poslabšuje tako položaj študentov kot tudi univerz. Enostavne rešitve za sedanjo situacijo ni, je pa pomembno, da se vlade po Evropi začnejo zavedati pomembnosti visokega šolstva in to področje postavijo za prioriteto. Visoko šolstvo mora ostati javno dobro in države morajo prevzeti odgovornost za njegovo financiranje. Predstavniki evropskih držav vedno omenjajo visoko šolstvo kot pomembno za izhod iz krize, a važno je, da morajo tej retoriki slediti tudi ukrepi in da v proračunih povečajo sredstva za to področje.«

V Sloveniji se še naprej zmanjšujejo sredstva za javne univerze – kako bo to po vašem vplivalo na kakovost in dostopnost študija?
»Slovenija že tako ne sodi med tiste evropske države, ki bi za visoko šolstvo namenjala veliko sredstev, krčenje sredstev pa to stanje še poslabšuje. To bo vsekakor imelo negativen vpliv tako na dostopnost kot kakovost visokega šolstva in vprašanje je, na kateri točki bo to varčevanje prišlo do meje, ko univerze ne bodo več mogle izvajati svojih programov – če je nismo že prestopili. Najbolj problematično je, da bodo vse posledice tega varčevanja vidne šele na dolgi rok, kar ima lahko zelo slab vpliv na prihodnost Slovenije in njeno uspešnost.«