Deseterica, ki sama išče delo

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 6. maj 2013 / 06:00

Podjetno v svet podjetništva je naslov projekta, s pomočjo katerega deseterica Gorenjcev skuša s pomočjo lastne ideje najti pot na trg in uspeti. Skupaj z izkušenimi podjetniki pilijo ideje in premagujejo prve, ponavadi najtežje podjetniške korake.

»Vse poteka zelo hitro. Ves čas moraš biti odprt in vsrkavati nove ideje. Moj osebni cilj ni datum odprtja podjetja. To lahko naredim takoj, danes. Posvečam se temu in delam za to, da bi imel več rednih strank in posel razvil do mere, da bi lahko letos živel od lastnega dela. In da se hkrati ne bom zapletal v nepotrebno birokracijo,« pove Staš Hrenič.

Staš je le eden od deseterice mladih, ki so se pred dobrimi štirimi meseci priključili projektu Podjetno v svet podjetništva. Eden od številnih brezposelnih mladih Gorenjcev, ki so bili prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje in so se odzvali na javni poziv z lastno podjetniško idejo. Mimogrede, v Sloveniji je danes brez dela skoraj četrtina mladih, ki so mlajši od 25 let. Ta podatek pripoveduje, da morajo biti mladi danes bolj kot kadarkoli prej iznajdljivi in se zelo potruditi, da bi si sami služili kruh.

Skupaj razvijajo ideje
Med njimi se jih je 54 javilo na razpis zavoda in Regionalne razvojne agencije Gorenjske (BSC Kranj). Izbrali so deseterico. Tiste, ki so predstavili najboljše podjetniške ideje, tiste, ki so prepričali tudi že uveljavljene podjetnike, kot je Damjan Mulej iz Eltec-Petrol. »Po več mesecih se je izkazalo, da so nekatere ideje boljše, druge slabše oziroma nekatere bolj uresničljive kot druge. To bomo skušali upoštevali pri novem pozivu, ki ga objavljamo sredi maja,« pove koordinatorica projekta Franja Gabrovšek Schmidt iz BSC Kranj.

Poleg svetovanja izbrani mladi brezposelni pridobijo tudi danes najbolj želeno – zaposlitev. V sklopu projekta so zaposleni v agenciji, dobivajo minimalno plačo in vsa dodatna izplačila po zakonu. A cilj ostaja njihova zaposlitev oziroma samozaposlitev. V večmesečnem procesu pa je gnetenje njihovih podjetniških idej.

Med njimi je ideja o mobilni snemalnici, ki ima velik potencial, saj je le malokdo pri nas, ki se odpravi na teren in posname skupine ali zbore v njihovem okolju. Tu je ideja produktnega menedžerja, ki svetuje pri prodaji in promociji. Pa pomoč na domu, tudi prevoz starejših oseb. Tu je bodoči podjetnik, ki naročnikom pripravi projekt za prijavo na (evropske) razpise. Pa arhitektka, ki skupaj s kolegi uredi oziroma opremi dom. In lektorica, serviserka orožja …

Cilj je najti svoj trg
»Nihče od njih se ne zateka zgolj k eni dejavnosti, vsak ponuja več, je večopravilen in ve, da lahko danes opravljaš neko delo, jutri drugo,« razloži Franja Gabrovšek Schmidt. Mentorica Lidija Zeme Johnston (sicer namestnica direktorja v BSC Kranj) pravi, da so bili vsi začetniki: »Skozi večmesečni proces svetujemo, sprašujemo, pomagamo pri razvoju njihove ideje. To so v tem času izpili do te mere, da bodo lahko kmalu nadaljevali samostojno pot.«

Ne gre le za piljenje osnovne ideje, njihovi varovanci, če jih lahko tako imenujemo, obdelajo osnove trženja, prodaje, računovodstva, dela z naročniki in podobno, hkrati jih na najbolj običajne čeri podjetništva pripravljajo že uveljavljeni podjetniki. Anže Kern se je lotil ideje o pomoči na domu. Tržno jo je poimenoval Hiško in pričakuje dober odziv. »Delo bom opravljal skupaj s kolegom. Pred dnevi sva raznosila dva tisoč letakov in prejela več klicev. Upam, da bo šlo tako naprej,« je navdušen.

Odločil se je, da bo v gospodinjstvu pomagal starejšim ali preveč zaposlenim, ki ne najdejo dovolj časa za košnjo travnika, obrezovanje drevja in žive meje ali karkoli drugega na vrtu ali gospodinjstvu. Ponuja tudi slikopleskarska dela, prevoz starejših do zdravnika ali upravno enoto, banko in podobno. V prihodnje morda tudi otroke na prostočasne dejavnosti.

»Marsikaj lahko s kolegom že opraviva za naročnike, marsikaj se morava še naučiti, kjer ne bo šlo bova poskrbela za zunanje izvajalce, zato ni težava niti zamenjati pipo,« pove Anže. Razloži, da je idej oblikoval že pred objavo poziva, pripravil je tudi poslovni načrt: »Bil sem brezposeln in se prijavil. Tu se učimo podjetniške teme, spoznavamo poslovni svet, tudi birokracijo.«

(Pre)dolgo na zavodu
Jerneja Jelovčan je skozi sito razpisa prišla s podjetniško idejo lektoriranja: »Moja ideja poudarja pomembnost ustrezne rabe terminoloških poimenovanj, saj so ta zaradi vpliva globalizacije v zadnjih letih postala velika težava. V besedilih je vse preveč tujk, čeprav imamo ustrezne slovenske izraze.«

Kot smo omenili že zgoraj, morajo biti današnji iskalci zaposlitve večopravilni, zato tudi Jerneja poleg lektoriranja računa tudi na poslovno komuniciranje oziroma pripravo ustreznih dopisov, elektronske pošte in tudi na kreativno pisanje. »V podjetjih lektoriranju posvečajo le malo pozornosti, v zadnjih letih še toliko manj zaradi vpliva gospodarske krize in s tem nižanja stroškov. Tudi v medijih opažam, da zaradi naglice pravilni rabi jezika posvečajo premalo pozornosti,« pove lektorica.

S tem področjem se ukvarja že več let, še posebej z gasilsko terminologijo, kar vsebuje tudi njena diploma. »Odločitev za sodelovanje pri projektu je bila lahka. Danes se lahko zanesem le nase, samozaposlitev omogoča nenehno napredovanje,« pove Jerneje Jelovčan, ki želi opozarjati javnost na pomen pravilne rabe slovenskega jezika. Čeprav se program projekta počasti izteka, meni, da bo cilje lahko uresničila do konca leta. »Na zavodu sem bila prijavljena devet mesecev. Za mene zelo dolgo,« še pove.

Odprti za vse
Ob obisku smo med deseterico podrobneje povprašali tri sodelujoče v programu. Med njimi smo Staša Hreniča zmotili pri sestanku o potencialnem sodelovanju. »Stik med nama je navezala Danijela Žagar, sekretarka iz kranjske obrtne zbornice, ki ima žilico za odkrivanje dobrih podjetnikov. Staš obvlada svoj posel,« je po sestanku povedal Alojz Lopič, direktor nastajajoče KidsTV. Ideja Staša Hreniča je snemanje glasbe na terenu in neposredni prenosi dogodkov prek svetovnega spleta, v povezavi s tem tudi izobraževanja in tečaji na tem področju.

»Dogaja se, odprt sem za vse,« najprej pove Staš, ki še vedno išče svoje mesto na trgu, morda mu uspe prav prek Lopiča, saj želi delati z njim pri večjih projektih. »Moja ideja pred meseci še ni bila dodelana. Razmišljal sem, jo spravil na papir, vendar je bilo veliko vprašanj, na katera zadnje mesece dobivam vrsto odgovorov,« razloži. Tudi to, da se ideja najbolje pili skozi pogovore: vsakdo doda svojo misel, vprašanje, nato pa je treba delati. Danes še vedno tipa teren, se druži s podjetniki, ki obvladajo posel. Tu govorijo izkušnje, tako hitro izve kaj je dobro nadaljevati in kaj opustiti.