Sto deset let gledališke dejavnosti na Jesenicah

Besedilo: Joža Varl
ponedeljek, 5. november 2007 / 06:00

Leta 1897 je v takratni vasi Jesenice začela delovati gledališka družina.

Ob letošnjih jubilejnih Čufarjevih dnevih – festivalu ljubiteljskih gledališč – praznujemo tudi 110-letnico gledališke dejavnosti. V takratni vasi Jesenice je oktobra 1897 v okviru Katoliškega delavskega društva Jesenice poleg pevskega zbora in kovinarske godbe začela delovati tudi gledališka družina. Razen med prvo in drugo svetovno vojno je delovala stalno in se uveljavljala v domovini in zunaj meja. Še zlasti v takratni avstro-ogrski monarhiji in ob grobih poskusih germanizacije naših krajev se je gledališka dejavnost vključevala v prizadevanja za uveljavljanje slovenskega jezika in slovenske kulturne in nacionalne identitete.

Že pred prvo svetovno vojno se je na Jesenicah uveljavljalo tudi Gledališko društvo, ki je v štirih sezonah odigralo petdeset predstav in dejavnost pred vojno sklenilo s farso Ivana Cankarja Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Po vojni je med prvimi začel delovati dramski odsek Delavskega izobraževalnega društva Svoboda Jesenice in odigral dramo Ivana Cankarja Kralj na Betajnovi. Kot zanimivost naj dodam, da je tudi po drugi svetovni vojni ustanovljeno Slovensko gledališče (sedanji GTČ) kot otvoritveno predstavo 8. decembra 1945 zaigralo isto delo.

V letih 1920-1941 sta na Jesenicah poleg že omenjenega delavskega odra zelo uspešno delovali gledališka skupina pri jeseniškemu Sokolu, kjer so uprizarjali tudi operete, in gledališka družina »Aljaž« pri Krščanskemu delavskemu društvu v Krekovem domu.

Izreden razmah pa je gledališka dejavnost doživela po drugi svetovni vojni v okviru na novo ustanovljenega Slovenskega ljudskega gledališča. Že v prvi sezoni 1945/46 so odigrali enajst premier z 82 ponovitvami, vedno pred razprodano dvorano. Nekaj sezon po vojni je uspešno deloval še delavski oder pri jeseniški Svobodi, ki se je uveljavila tudi z zelo uspešno lutkovno dejavnostjo – marionetami. Omeniti moram tudi letno gledališče Ukova, kjer so zlasti uspešno zaigrali združeni gledališčniki Sketovo Miklovo Zalo in dramo Bratka Krefta Velika puntarija.

Gledališko dejavnost na Jesenicah nadaljuje Gledališče Toneta Čufarja, ki je ob organizacijskem odboru tudi nosilec Čufarjevih dnevov – festivala ljubiteljskih gledališč. To vlogo so si nedvomno pridobili z redno in kvalitetno dejavnostjo. Jeseniško gledališče je bilo v letih 1961, 1963 in 1965 izbrano za najboljše ljubiteljsko gledališče v nekdanji Jugoslaviji in je ljubiteljsko gledališko dejavnost Jugoslavije zastopalo na festivalih najboljših ljubiteljskih gledališč iz vse Evrope v Monaku (1961), Pesaru (1963) in Gentu (1965). Sledile so še številne uvrstitve na slovenska Linhartova srečanja najboljših slovenskih ljubiteljskih gledališč. Letošnje jubileje so kronali še na 46. Linhartovem srečanju septembra, ko jim je mednarodna žirija dodelila glavno nagrado matiček za najboljšo predstavo v celoti Kralj Artur in sveti gral v režiji Gregorja Čušina.

Čufarjevi dnevi - festival ljubiteljskih gledališč je postal slovenska manifestacija najboljših ljubiteljskih gledališč ob veliki podpori obiskovalcev in priznanjih udeleženih gledališč. To pa so najlepše čestitke za 20. jubilejne dneve in zahvala organizacijskemu odboru in izvajalcu Gledališča Toneta Čufarja Jesenice.