Babilon

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 27. april 2016 / 14:37

Ta teden smo imeli na šoli pravi babilon. Mednarodna konferenca je privabila udeležence iz 13 držav, imeli smo projektne dneve, naši dijaki so odšli na dvotedensko izmenjavo na Poljsko in v Toskano. Jaz sem imela priložnost preživeti čas z Nemci, Estonci in Norvežani. Nemca z okolice Stuttgarta sta bila prvič v Sloveniji. Povabila sta nas v partnerstvo za nove projekte. Navdušena sta bila nad poukom, znanjem angleškega jezika in copati, v katerih hodijo dijaki po šoli. Nas sta pretresla z zgodbo o beguncih. Šola z 900 dijaki gosti 250 beguncev. Nastanjeni so v telovadnici, na šolskem igrišču jim postavljajo kontejnerje. Že pol leta nimajo telovadbe. V popoldanskem času dijaki z njimi preživljajo čas, jih učijo jezika in drugih veščin. Vsi o tem govorijo strpno in spoštljivo. Pokazal je krivuljo smrtnosti in rodnosti Nemcev. Ni rojstev, ni prirastka. Zavedajo se, da jih potrebujejo, in pripravljeni so investirati veliko sredstev, truda in volje, da bodo lahko nadaljevali svojo zgodbo o uspehu. Potrebujejo ljudi, ki bodo skrbeli zanje v starosti, in tiste, ki bodo delali za njihove pokojnine. Bila sta navdušena nad Bledom. Ravnatelj je protestantski učitelj teologije, tako sem ju peljala tudi na Brezje. Vrnil se bom sem z ženo, je rekel. Ona je katoličanka. Zelo bo ponosna name, da ji bom lahko pokazal nekaj tako čudovitega.

Estonke so bile že nekoliko starejše učenke. Izobražujejo se kot odrasle. Izkoristile so projekte Erasmus in prišle k nam nadgradit svoje hortikulturno znanje. Dva dni smo preživeli v okolici Udin boršta. Spoznavali smo rokovnjače, pripravili smo si rokovnjaški piknik, hodili smo med polji in travniki. Navdušili so jih sadovnjaki in lepo urejeni vrtovi. Ena je vprašala, kje se ljudje naučijo obrezovati sadno drevje. Očetje naučijo svoje sinove, berejo strokovno literaturo, obiščejo tečaje … Značaj ljudi, ki so živeli za železno zaveso, je popolnoma drugačen. Na vprašanje, kakšen je njihov pogled na neko stvar, vedno odgovarjajo z ne vem, nimam mnenja, naredite, kakor vi hočete. Za železno zaveso si bil zaradi svojega mnenja lahko odstranjen iz javnega življenja. Danes pa je najpomembnejše, da imajo otroci svoje mnenje, da mislijo s svojo glavo.

V petek smo imeli doma na večerji še Norvežane. Sama sem na Norveškem doživela pravljični teden, naši stiki so konstantni. Sedaj je prišla k nam ravnateljica z dijaki. Po poklicu je agronom. Prva stvar, ki jo je opazila pri nas doma, je bila magnolija na vrtu. Fotografirala jo je. Taki stiki nas zelo obogatijo. Ko pokažemo drug drugemu svojo deželo, navade, domove, se s tem o deželi in ljudeh naučimo največ. Ob koncu izrečem Janezu hvaležnost, ker ne komplicira, ko vozim domov tujce. In Janez odgovori, vedno je lepo gostiti srčne in umirjene ljudi.