Pogumno v Vihar

Medvoški igralski ansambel KUD Fofite je v petek premierno uprizoril pravljično komedijo Vihar Williama Shakespeara v režiji Branka Kraljeviča in več kot uspešno uspel previhariti vse viharje.

Medvode - V Kulturnem domu Medvode sem si minuli ponedeljek ogledal prvo ponovitev Shakespearovega Viharja v izvedbi domače igralske skupine pod vodstvom hišnega režiserja Branka Kraljeviča. Ta je bila med drugim tudi dobrodelnega značaja, saj je izkupiček od prodanih vstopnic šel za pomoč pri nakupu invalidskega dvigala za Janeza Romška iz Preske. K tokratni medvoški uprizoritvi je najprej potrebno dodati, da Shakespearova dela zelo redko zasledimo na ljubiteljskih odrih, saj je zanje običajno potrebna širša igralska zasedba, besedila so napisana v verzih in so večplastna. Še posebej tak je tudi Vihar, eno zadnjih Shakespearovih del. V prvi gre ekipi KUD Fofite dati priznanje za pogum, ki so ga med drugim izkazali že lani, ko so krstno uprizorili dramo Vaje za tesnobo Vinka Möderndorferja, za katero je slednji kasneje na Tednu slovenske drame prejel tudi Grumovo nagrado.

Vrnimo se h gledališki klasiki. Na samotnem otoku že dvanajst let živi milanski knez Prospero, ki ga je s položaja izrinil njegov brat Antonio, ga ukazal ubiti, a je ta ob pomoči svetnika Gonzala in srečnega naključja preživel in se s takrat triletno hčerjo Mirando rešil na samoten otok. Poleg njiju na otoku živi še Kaliban, ki ga je tam rodila izgnana čarovnica. Po dvanajstih letih v bližino otoka pripluje ladja, na kateri so vsi tisti, ki so se nekoč hoteli Prospera znebiti. Ta svojemu duhu Arielu naroči, naj pričara vihar in jih kot brodolomce odloži na otoku. Eden od njih je tudi sin Prosperovega nasprotnika, ki se zaljubi v njegovo hčer … Dva pijana služabnika s pomočjo Kalibana želita prevzeti oblast na otoku.

Celotno zgodbo pa ob pomoči Ariela vodi Prospero in pravzaprav uprizarja igro v igri. Skoraj dve uri trajajoča predstava nas v žanrski raznolikosti navdahne s pravljičnim razmišljanjem, na dušo popiha v romantični drami, nasmeje v komediji in nas oboroži v kriminalki. Predvsem pa je Vihar igra, ki nas uči o realnosti človeških značajev, ki se odražajo tako v zahrbtnosti kot plemenitosti, bodisi v sovraštvu ali ljubezni. Ob režisersko dramaturškem tandemu Branko Kraljevič in Janez Vencelj so se »fofitejevci« odlično znašli v vseh elementih igre. Občudujem igro Monike Jekler v vlogi duha Ariela, ki nedvomno kaže velik igralski potencial, s katerim se ponaša tudi Katja Kutnjak kot neprilagojeni divjak Kaliban, v cvet presežkov dodajam kraljevsko držo Zvoneta Nagodeta v vlogi Prospera, Janeza Venclja kot prefriganega a iskrenega Gonzala in duhovitih in doživetih Andraža Hafnerja in Jureta Galičiča v dvojnih vlogah. Nasmejali smo se njunima Vinku in Štefanu in se jezili, ko sta zaroto kovala kot Sebastian in Antonio. Tu sta še mlada zaljubljenca Maša Kavčič v vlogi Mirande, njen ljubi Ferdinand, ki ga igra Matej Ulčar, pa iz Kranja izposojeni Bojan Bešter kot Alonso …

V Medvodah vsekakor nastaja odlična igralska ekipa, ki sodi na najboljše naše festivale ljubiteljskih odrov.