Slovenija zazrta v 2030

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / petek, 26. april 2013 / 06:00

Na Brdu pri Kranju so na pobudo predsednika Boruta Pahorja razpravljali o prihodnosti države oziroma viziji do leta 2030.

Premalo samozavestni in razdrobljeni
Slovenija 2030 je bil naslov razprave, ki jo je predsednik Borut Pahor organiziral na Brdu pri Kranju in povabil 31 strokovnjakov z različnih področij, da bi povrnili samozavest Slovencev in pokazali pot naprej. »Kaj je narobe s Slovenijo, da ni postala svetilnik Evrope,« se je vprašal Pahor in tudi, da je vredno izmenjati mnenja o vprašanju: »Ali nas sedanja kriza sili zgolj k praktičnim vsakodnevnim ukrepom ali je zaradi krize čas, ko morajo vse intelektualne potence naroda zbrati moč in pogum, da skušajo določiti smer prihodnosti.«

In kakšna je vizija Slovenije? Ekolog Dušan Plut meni, da bi se morali odpovedati rasti, nadškof Anton Stres stavi na Slovence, ki bi presegli polarizacijo, sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice Boštjan M. Zupančič pa pravi, da premalo spoštujemo vrednote. Študent Jure Aleksej je povedal, da nas že od malih nog sistem sili v individualnost: »Sam se moraš učiti, sam pisati test, sam vse znati in potem razglabljamo, zakaj smo razpadli v pesek posameznikov.«

Klimatologinja in Nobelova sonagrajenka Lučka Kajfež Bogataj je dejala, da je Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev čudež: »Imamo svoj parlament, nogometno in rokometno reprezentanco, univerze. Večjim narodom je lažje. Žal pa smo izbrali negativno selekcijo, ko je bilo pomembno, da je nekdo naš, ne pa strokoven.« Pisatelj Miha Mazzini meni, da smo v nekdanji Jugoslaviji gledali v prihodnost: »Ob osamosvojitvi se je zgodil preklop v preteklost, v to, kaj je bilo. In Slovenija tone v preteklost. Uporablja se izrazoslovje preteklosti.« Tudi v medijih pogreša optimizem. Bančnica Cvetka Selšek pogreša zaupanje: »Uničuje nas zavist, ki včasih ni bila tako prisotna, saj je bilo manj premoženja. Slovenija je v katastrofi, ker smo gradili na posojilih.« Povedala je še, da v parlamentu ne želi več poslancev, ki se bodo le prepirali, želi si takšne, ki bodo iskali rešitve.

Pravnik Klemen Jaklič je povedal, da s slovenskim človekom ni nič narobe, saj smo iskreni in dobrohotni ljudje: »Zato pa je marsikaj narobe z našim sistemom. Monopol duši odličnost v gospodarstvu in politiki.« Razprava o prihodnosti pod okriljem predsednika je bila zgolj prva v nizu, ki naj bi dale odgovor, v katero smer in na kakšen način naj bi se Slovenija v prihodnje razvijala.

Mimo razmisleka o strategiji Slovenije pa je vlada Alenke Bratušek v državni zbor in socialnim partnerjem poslala predlog reformnega programa za leti 2013 in 2014 za zagon gospodarstva in uravnoteženje proračuna.

Med ukrepi je povišanje DDV (višje stopnje za dva, nižje za odstotek), obdavčitev nepremičnin, obdavčili naj bi tudi vse prejemke državljanov. Za zagon gospodarstva sta ključna ukrepa dokapitalizacija bank in očiščenje njihovih bilanc. Med naštetimi ukrepi je tudi sprememba pokojninske zakonodaje in nova sprememba delovno-pravne zakonodaje.

Robin Hood ali premišljen tat
Potem ko se je prejšnji teden Borut Hriberšek, nekdanji Sintalov varnostnik iz Kamnika, predal slovenski policiji, na dan prihajajo podrobnosti njegovega dejanja. Pred predajo ga je posnel avstrijski novinar na münchenski železniški postaji, kjer je med drugim povedal, da s svojo plačo ni zmogel plačati položnic: »Šlo je za trenutno odločitev, vračam se zato, ker ne bi rad zapustil ljudi, ki jih imam rad.« Marsikaj je povedal tudi čez Sintal, zaključil pa z besedami, da bi morali izkoriščevalcem pokazati hudiča.

Povsem drugačno zgodbo je predstavil direktor Sintala Robert Pistotnik. Trdi, da je Hriberšek odnesel dober milijon evrov in ne 911 tisoč evrov, kot se je poročalo, oziroma ne 650 tisočakov, kot trdi tat. Govori tudi o dokazih, da je dejanje načrtoval, del denarja pa je skril v Avstriji. Izkazalo se je, da ga je pri znanem koroškem odvetniku Rudiju Vovku deponiral avstrijski novinar. Koliko denarja je v Nemčiji in Avstriji, za zdaj še ni znano. Šef Sintala dvomi, da je njegovega bivšega sodelavca vodila stiska, saj je mesečno prejemal med 850 in 1100 evri neto plače, pred kratkim si je kupil nov avto.

Kdo bo novi rektor?
Senat Univerze v Ljubljani je za novega rektorja predlagal Dušana Mramorja in Ivana Svetlika. Oba sta ugledna profesorja in nekdanja ministra. Mramor pravi, da odločitve še ni sprejel, Svetlik kandidature ne skriva. Kandidiral naj bi še dekan strojne fakultete Jože Duhovnik.

Za izvedbo študijskega leta univerzi manjka deset milijonov evrov, za prihodnje šolsko leto 15 milijonov evrov. Finančne težave se kopičijo, kljub temu da je sedanji rektor Stanislav Pejovnik proračun univerze že oklestil za 25 milijonov evrov, število zaposlenih pa zmanjšal za 300 sodelavcev. Pejovnik ne bo vnovič kandidiral.