Hitri prsti in pekoč okus

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Prosti čas / četrtek, 25. april 2013 / 06:00

Dežela nasmehov, Šrilanka (5)

Šrilančani pri hrani uporabljajo prste. Kako to izvedejo, da se ne opečejo in da 'zagrabijo' ravno pravšnjo količino hrane – verjetno je to nekaj, s čimer se rodijo. Njihova hrana je zelo, zelo pekoča. Še tista za evropski okus. Vendar po treh tednih riža in njihovih omak že lahko razlikuješ med dobro in slabo pekočo hrano.

S Tudorjem pa sploh kar naprej nekaj ješ, okušaš. Sveži ananas, papaja in sladke banane na koncu povzročijo takšno eksplozijo okusov, da začneš razmišljati, če boš doma sploh še kupil kakšen tovrsten sadež. Vadej oziroma ocvrta leča je pri njih bolj posladek, rambutan zahteva že kar nekaj ročnih spretnosti.

Prvič smo Slovenci resnično jedli s prsti pri Arijuti, vaški gospodinji, kjer smo se spoznali s preprostim življenjem Šrilančanov. Pokazala nam je še, kako se dobro zrno riža loči od pleva, kako se pridobiva kokosova moka; postregla z rižem, vodno zelenjavo, jackfrutom, neko vrsto zelenega fižola, jedli smo bananin cvet, praženo listje manioke s kokosom, pečene ribe.

Hrana je bila po videzu daleč stran od tistega, česar smo vajeni, vendar okusna. Brez začimb seveda ni šlo, za sladico pa smo dobili male, sladke lepotičke – banane. Zanimivo, da v Sloveniji ne čutim nobene potrebe po tem sadežu, tam pa bi od njih lahko postala odvisna.

(Se nadaljuje)