Goran Hrovatin z enim najbolj prepoznavnih izdelkov, gredjo, ki jo vgrajujejo v avtomobile Peugeot 3008 Hybrid. (Foto: Tina Dokl)

Delavski odkup dela Gredi

Del proizvodnje kranjskega podjetja Perles Gredi je odkupil sedanji direktor Goran Hrovatin, drugi del odkupujejo zaposleni. Ustanovili so dve podjetji, kjer bo vsako imelo približno polovico prodaje.

Kranj - Zgodovina proizvodnje gredi sega v leto 1946 oziroma takratno Iskro, ki je kasneje postala Iskra Ero, to pa je pred dobrim desetletjem kupila Hidria. Nastalo je podjetje Hidria Perles, ki se je pred leti razdelilo na več podjetij, med njimi tudi Perles Gredi. »Hidria se je odločila, da programa gredi ne bo več razvijala, zato so se odločili za prodajo. Za del proizvodnje so našli kupca, za drugi del so ponudili priložnost meni,« pove Goran Hrovatin, direktor Hrovli Gredi.

Glavna dejavnost Hrovli Gredi je izdelava zobnikov in gredi po ustreznih tehnologijah: valjanje kordelja, rezkanja, vlečenje utorov, ozobljenja, indukativnega kaljenja in brušenja. Hrovatin je v tej proizvodnji zaposlen že 26 let, zadnji dve leti in pol je bil njen vodja. »V teh programih vidim priložnost, poznam pomanjkljivosti in prepoznam priložnosti, zaupam sodelavcem, saj smo skupaj že vrsto let. Kljub dobi digitalizacije bodo gredi še vedno sestavni deli naprav, kot so na primer klimatske naprave, vrtalni stroji in avtomobili,« pove direktor enega redkih evropskih podjetij s proizvodnjo, ki združuje vse tovrstne tehnologije na eni lokaciji.

Poleg Hrovli Gredi, ki ga popolnoma obvladuje Hrovatin, so se za delavski odkup dejavnosti struženja prek podjetja Hrovli in družabniki odločili tudi drugi zaposleni. »S 1. januarjem smo zagnali Hrovli Gredi, pogodbo za odkup dejavnosti struženja pa smo podpisali 1. februarja. Hidria je pred prodajo zunanjim kupcem dala priložnost zaposlenim, kar pomeni, da bo proizvodnja ostala celovita,« razloži Hrovatin. Sindikat ter zbor delavcev sta izrazila namero za interni odkup, pomembno vlogo pri notranjem odkupu je imel Nenad Kezele.

Odkup še ni povsem zaključen, s sodelavci morajo do konca meseca plačati avans kupnine. Za zdaj se je od 31 zaposlenih za delavski odkup odločilo 14 sodelavcev, njihovo število še raste. Hrovatin pričakuje, da bo sodelovala vsaj polovica zaposlenih. O višini kupnine zaposleni ne želijo govoriti, zato pa povedo, da jih je prepričala vizija razvoja obeh podjetij.

Če bi struženje prodali drugemu kupcu, bi ta prevzel zgolj nekaj zaposlenih, stroje pa preselil na drugo lokacijo. Z delavskim odkupom pa je delo obdržalo 15 sodelavcev. »Trenutno imamo proizvodnjo še nezapolnjeno, vendar se vse bolj usmerjamo na tuje trge, večjo prodajo si nadejamo v Franciji in Nemčiji. Povpraševanja je veliko, naročil je iz meseca v mesec več, vendar tveganje ostaja,« o prihodnosti pravi direktor. Če so prej približno štirideset odstotkov proizvodnje opravili za Hidrio, je zdaj proizvodnja zanjo padla na petino.

Na vprašanje, ali si v Hrovli Gredi in Hrovli in družabniki obetajo večje spremembe, Hrovatin odgovarja, da se že dogajajo: »Odnos zaposlenih se je izboljšal, bolj smo prepoznavni na trgu, zaradi zmanjšanega obsega dela pa se je število zaposlenih že pred našim odkupom zmanjšalo za 15 sodelavcev.« Že kmalu bodo lahko na novo zaposlovali, cilj so redne in dobre plače.

Dejavnost obeh podjetij obsega proizvodnjo zobnikov in gredi ter drugih struženih delov oziroma sestavnih delov za ročna orodja, avtomobilsko industrijo in hladilno tehniko. Glavni kupci so Hidria Perles, Hidria Rotomatika, ameriški Remy, Collomix, Lektrika, Poclyain Hydraulics (nekdanji Kladivar), Iskra ISD in drugi. Povpraševanja novih kupcev je veliko. »Prej večjega interesa ni bilo, saj smo s proizvodnjo le vzdrževali obstoječe kupce, po novem si seveda želimo pridobiti nove,« pove Hrovatin. So najemniki prostorov in večjih investicij si trenutno ne morejo privoščiti, stalnica pa so kakovost in podpora kupcem pri novih projektih. Novi lastniki so zadovoljni in hvaležni vodstvu Hidrie in Hidrie Perles za dobro sodelovanje tudi po odkupu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / nedelja, 8. julij 2018 / 21:19

Kozolci nekoč in danes

Kozolci vsem našim pokrajinam, tudi Gorenjski, dajejo značilno podobo in tako predstavljajo pomemben del slovenske etnične kulturne krajine. So eden izmed zaščitnih znakov naše identitete ter kultu...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 25. april 2008 / 07:00

Konec maja kolesarski dirki

Prve dni letošnjega aprila se je sestal častni odbor za izvedbo kolesarske dirke za veliko nagrado Kranja, ki je hkrati memorial Filipa Majcna, in dirke po ulicah Kranja. Na prvi se bodo kolesarj...

Splošno / petek, 25. april 2008 / 07:00

Za tesnejše sodelovanje z Beljakom

Na obisku v Kranju se je ta teden mudila delegacija mesta Beljak.

Splošno / petek, 25. april 2008 / 07:00

Anketa: V mestu preveč avtomobilov

Polona Premrou: »Lepše bi bilo, če v mestu ne bi bilo avtomobilov. Prav nič prijetno ni, če ti za hrbtom pripelje avto, ko sediš na gostinskem vrtu. Ta čas ji...

Kranj / petek, 25. april 2008 / 07:00

V pripravah na jubilejno leto

Planinsko društvo Kranj je po številu članov največje v gorenjski regiji.

Humor / petek, 25. april 2008 / 07:00

Četverec brez

Leningrad Cowboys Finska glasbena skupina Leningrad Cowboys ima nov hit Patria song: »Patria, Karlo, upokojenc Kiitos mainioista linkeistä. Kirjanhakukone on Cvikl, to...