Značilnost kostanjeve šiškarice so šiške - okrogle ali jajčaste zadebelitve, ki se oblikujejo spomladi na poganjkih ali glavnih listnih žilah dva ali tri tedne po začetku odganjanja. Velike so od pol do štirih centimetrov. (Foto: Cveto Zaplotnik, Gabrijel Seljak)

Kostanjeva šiškarica zmanjšuje obrod kostanja

Če se bo kostanjeva šiškarica še naprej širila, bodo nabiralci kostanja jeseni odhajali iz gozda s praznimi košarami. Gozdarje bolj kot to skrbi, ker se s širitvijo šiškarice povečujejo tudi možnosti za okužbe s kostanjevim rakom.

Fitosanitarna uprava ugotavlja, da je lani v zahodnem in vzhodnem delu Slovenije prvič prišlo do množičnega napada kostanjeve šiškarice, ki ogroža zlasti mlada drevesa kostanja in povzroča veliko škodo tudi v gojenih nasadih za pridelavo plodov (maronov). Kostanjeva šiškarica se je s kranjskega gozdno gospodarskega območja razširila že tudi na blejsko območje. Predlani so jo odkrili v gozdovih vzhodno od Tržiča, pod Karavankami, na levem bregu Save Dolinke vse do Koroške Bele. Napad je bil šibek, posledic na količini listja ali plodov ni bilo. Lani so preverjali, ali je prisotna tudi v gozdovih od Podnarta do Lancovega, vendar je niso zaznali, zato bodo junija letos pregled na tem območju ponovili.

Kranj - Domovina kostanjeve šiškarice je Kitajska, kjer se že od nekdaj pojavlja na kitajskem kostanju. V Evropi so jo prvič našli v italijanski pokrajini Piemont, kjer se je verjetno pojavila zaradi neprevidnega vnosa cepičev kostanja iz Kitajske. V Sloveniji so jo prvič opazili pred osmimi leti, dve leti kasneje so odkrili prvo večje žarišče v okolici Nove Gorice, odtod se je v naslednjih letih razširila v notranjost Slovenije.

»V letu 2010 smo jo prvič našli na kranjskem gozdno gospodarskem območju, v Poljanski dolini, kamor se je domnevno s tolminskega območja razširila vse do Loga nad Škofjo Loko. Predlani se je razširila že po celotnem kranjskem območju oz. povsod tam, kjer so kostanjevi sestoji, lani pa se je napad šiškarice le še okrepil,« pravi mag. Jurij Rozman, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, in dodaja, da je na kranjskem gozdno gospodarskem območju kostanja največ v Poljanski dolini, na škofjeloškem območju vse do Kranja in Besnice ter na območju od Šenturške Gore do Kovorja. »Če gledamo območje kot celoto, je to manj pomembna drevesna vrsta, saj jo je v lesni zalogi le 1,8 odstotka, a na posameznih območjih je lahko zelo pomembna vrsta. V gozdno gospodarski enoti Škofja Loka je, na primer, kostanja kar osem odstotkov, v posameznih sestojih pa je celo prevladujoča drevesna vrsta.«

Kostanjeva šiškarica vpliva zlasti na obrod kostanja, saj se na drevesih s šiškami plodovi ne razvijejo. Posledice tega najbolj občutijo na Primorskem, kjer je že težko dobiti kostanj za kuho ali peko. Na Gorenjskem napad kostanjeve šiškarice še ni tako močan, da bi vplival na obrod kostanja, a če se bo v prihodnje še okrepil, bodo to predvidoma že v nekaj letih občutili tudi gorenjski nabiralci kostanja. »Gozdarje bolj kot to skrbi posredni vpliv kostanjeve šiškarice. Tam, kjer se iz bub razvijejo odrasle osice, ki s čeljustmi pregriznejo steno šiške, da izletijo na prosto, nastane ranica, s tem pa se povečajo možnost za okužbo s kostanjevim rakom, ki povzroča sušenje kostanja,« opozarja Jurij Rozman in dodaja, da zaradi kostanjevega raka na kranjskem gozdno gospodarskem območju vsako leto posekajo od tisoč do dva tisoč kubičnih metrov kostanja.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 21. maj 2007 / 07:00

Napredek povozil kozolce

Kozolci, ki so bili še pred dobrimi tremi desetletji nepogrešljivi pri sušenju trave, propadajo ali spreminjajo svojo namembnost.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / sobota, 9. december 2017 / 20:31

Tedenski horoskop

Oven (21. 3.–21. 4.)

Kranj / sobota, 9. december 2017 / 20:28

V knjižnici o slovenskem združenju Europa Donna

V Mestni knjižnici Kranj bodo v četrtek, 14. decembra, ob 18. uri, v pogovoru s predsednico Slovenskega združenja Europa Donna Tanjo Španić, predstavili to organizacijo civilne družbe, ki povezuje...

Nasveti / sobota, 9. december 2017 / 20:27

Tudi sladkorni bolniki lahko uživajo v vrhunski kulinariki

Sodobna prehrana ljudem s sladkorno boleznijo ne prepoveduje več cele vrste živil, poudarjajo prehranski strokovnjaki. V knjigi Najboljše z vrha, ki jo je izdalo Društvo za pomoč otrokom s presnovnimi...

Kronika / sobota, 9. december 2017 / 20:25

Policista le potegnil za roko

Ena od zaslišanih prič na sojenju Dušku Krupljaninu zaradi napada na tržiškega policista aprila letos je potrdila navedbe obtoženega, da je napadeni policist s pištolo najprej pomeril v obtoženčevega...

Slovenija / sobota, 9. december 2017 / 20:24

Krekova misel na Koroškem

V knjižnem klubu Mohorjeve založbe v Celovcu je bil aktualen pogovor o zgodovini, sedanjosti in prihodnosti slovenskega zadružništva na Koroškem. O njem sta pripovedovala dr. Valter Lukan, koroški...