Značilnost kostanjeve šiškarice so šiške - okrogle ali jajčaste zadebelitve, ki se oblikujejo spomladi na poganjkih ali glavnih listnih žilah dva ali tri tedne po začetku odganjanja. Velike so od pol do štirih centimetrov. (Foto: Cveto Zaplotnik, Gabrijel Seljak)

Kostanjeva šiškarica zmanjšuje obrod kostanja

Če se bo kostanjeva šiškarica še naprej širila, bodo nabiralci kostanja jeseni odhajali iz gozda s praznimi košarami. Gozdarje bolj kot to skrbi, ker se s širitvijo šiškarice povečujejo tudi možnosti za okužbe s kostanjevim rakom.

Fitosanitarna uprava ugotavlja, da je lani v zahodnem in vzhodnem delu Slovenije prvič prišlo do množičnega napada kostanjeve šiškarice, ki ogroža zlasti mlada drevesa kostanja in povzroča veliko škodo tudi v gojenih nasadih za pridelavo plodov (maronov). Kostanjeva šiškarica se je s kranjskega gozdno gospodarskega območja razširila že tudi na blejsko območje. Predlani so jo odkrili v gozdovih vzhodno od Tržiča, pod Karavankami, na levem bregu Save Dolinke vse do Koroške Bele. Napad je bil šibek, posledic na količini listja ali plodov ni bilo. Lani so preverjali, ali je prisotna tudi v gozdovih od Podnarta do Lancovega, vendar je niso zaznali, zato bodo junija letos pregled na tem območju ponovili.

Kranj - Domovina kostanjeve šiškarice je Kitajska, kjer se že od nekdaj pojavlja na kitajskem kostanju. V Evropi so jo prvič našli v italijanski pokrajini Piemont, kjer se je verjetno pojavila zaradi neprevidnega vnosa cepičev kostanja iz Kitajske. V Sloveniji so jo prvič opazili pred osmimi leti, dve leti kasneje so odkrili prvo večje žarišče v okolici Nove Gorice, odtod se je v naslednjih letih razširila v notranjost Slovenije.

»V letu 2010 smo jo prvič našli na kranjskem gozdno gospodarskem območju, v Poljanski dolini, kamor se je domnevno s tolminskega območja razširila vse do Loga nad Škofjo Loko. Predlani se je razširila že po celotnem kranjskem območju oz. povsod tam, kjer so kostanjevi sestoji, lani pa se je napad šiškarice le še okrepil,« pravi mag. Jurij Rozman, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, in dodaja, da je na kranjskem gozdno gospodarskem območju kostanja največ v Poljanski dolini, na škofjeloškem območju vse do Kranja in Besnice ter na območju od Šenturške Gore do Kovorja. »Če gledamo območje kot celoto, je to manj pomembna drevesna vrsta, saj jo je v lesni zalogi le 1,8 odstotka, a na posameznih območjih je lahko zelo pomembna vrsta. V gozdno gospodarski enoti Škofja Loka je, na primer, kostanja kar osem odstotkov, v posameznih sestojih pa je celo prevladujoča drevesna vrsta.«

Kostanjeva šiškarica vpliva zlasti na obrod kostanja, saj se na drevesih s šiškami plodovi ne razvijejo. Posledice tega najbolj občutijo na Primorskem, kjer je že težko dobiti kostanj za kuho ali peko. Na Gorenjskem napad kostanjeve šiškarice še ni tako močan, da bi vplival na obrod kostanja, a če se bo v prihodnje še okrepil, bodo to predvidoma že v nekaj letih občutili tudi gorenjski nabiralci kostanja. »Gozdarje bolj kot to skrbi posredni vpliv kostanjeve šiškarice. Tam, kjer se iz bub razvijejo odrasle osice, ki s čeljustmi pregriznejo steno šiške, da izletijo na prosto, nastane ranica, s tem pa se povečajo možnost za okužbo s kostanjevim rakom, ki povzroča sušenje kostanja,« opozarja Jurij Rozman in dodaja, da zaradi kostanjevega raka na kranjskem gozdno gospodarskem območju vsako leto posekajo od tisoč do dva tisoč kubičnih metrov kostanja.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Domžale / sreda, 15. oktober 2008 / 07:00

Zbirali bodo biološke odpadke

Domžalski svetniki so odločili, da bo JKP Prodnik rjave zabojnike za ločeno zbiranje bioloških odpadkov začelo odvažati z novembrom in ne že oktobra, kot so sprva načrtovali.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / sreda, 24. december 2014 / 12:25

S Prešernom v december

V začasnih prostorih BB Teatra v Kranju so pred nekaj dnevi praznovali Prešernov rojstni dan. Tokrat so se gledališčniki in obiskovalci dogodka znašli v letu 1846.

Rekreacija / sreda, 24. december 2014 / 12:23

Hotaveljsko Štefanovanje

Na štefanovo bodo v Športnem društvu Marmor Hotavlje spet izvedli Štefanovanje in Štefanov tek.

Šport / sreda, 24. december 2014 / 12:21

Kranjčankam ni uspelo

Mladim odbojkaricam Triglava se na domačem polfinalnem turnirju ni uspelo uvrstiti v finale.

Gospodarstvo / sreda, 24. december 2014 / 12:20

Priznanja najboljšim delavcem zavoda

Kranj – Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je v petek podelil priznanja sedemnajstim najbolj prizadevnim delavcem Zavoda za gozdove Slovenije. Iz blejske območne enote zavod...

Gospodarstvo / sreda, 24. december 2014 / 12:20

Drugi krog dokapitalizacije DBS

Kranj – Banka Slovenije je letos poleti odredila Deželni banki Slovenije, da mora najkasneje do konca letošnjega leta povečati osnovni kapital banke z izdajo novih delnic, s čimer bi izboljšala kol...