Kostanjeva šiškarica zmanjšuje obrod kostanja

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / petek, 19. april 2013 / 06:00

Če se bo kostanjeva šiškarica še naprej širila, bodo nabiralci kostanja jeseni odhajali iz gozda s praznimi košarami. Gozdarje bolj kot to skrbi, ker se s širitvijo šiškarice povečujejo tudi možnosti za okužbe s kostanjevim rakom.

Kranj - Domovina kostanjeve šiškarice je Kitajska, kjer se že od nekdaj pojavlja na kitajskem kostanju. V Evropi so jo prvič našli v italijanski pokrajini Piemont, kjer se je verjetno pojavila zaradi neprevidnega vnosa cepičev kostanja iz Kitajske. V Sloveniji so jo prvič opazili pred osmimi leti, dve leti kasneje so odkrili prvo večje žarišče v okolici Nove Gorice, odtod se je v naslednjih letih razširila v notranjost Slovenije.

»V letu 2010 smo jo prvič našli na kranjskem gozdno gospodarskem območju, v Poljanski dolini, kamor se je domnevno s tolminskega območja razširila vse do Loga nad Škofjo Loko. Predlani se je razširila že po celotnem kranjskem območju oz. povsod tam, kjer so kostanjevi sestoji, lani pa se je napad šiškarice le še okrepil,« pravi mag. Jurij Rozman, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, in dodaja, da je na kranjskem gozdno gospodarskem območju kostanja največ v Poljanski dolini, na škofjeloškem območju vse do Kranja in Besnice ter na območju od Šenturške Gore do Kovorja. »Če gledamo območje kot celoto, je to manj pomembna drevesna vrsta, saj jo je v lesni zalogi le 1,8 odstotka, a na posameznih območjih je lahko zelo pomembna vrsta. V gozdno gospodarski enoti Škofja Loka je, na primer, kostanja kar osem odstotkov, v posameznih sestojih pa je celo prevladujoča drevesna vrsta.«

Kostanjeva šiškarica vpliva zlasti na obrod kostanja, saj se na drevesih s šiškami plodovi ne razvijejo. Posledice tega najbolj občutijo na Primorskem, kjer je že težko dobiti kostanj za kuho ali peko. Na Gorenjskem napad kostanjeve šiškarice še ni tako močan, da bi vplival na obrod kostanja, a če se bo v prihodnje še okrepil, bodo to predvidoma že v nekaj letih občutili tudi gorenjski nabiralci kostanja. »Gozdarje bolj kot to skrbi posredni vpliv kostanjeve šiškarice. Tam, kjer se iz bub razvijejo odrasle osice, ki s čeljustmi pregriznejo steno šiške, da izletijo na prosto, nastane ranica, s tem pa se povečajo možnost za okužbo s kostanjevim rakom, ki povzroča sušenje kostanja,« opozarja Jurij Rozman in dodaja, da zaradi kostanjevega raka na kranjskem gozdno gospodarskem območju vsako leto posekajo od tisoč do dva tisoč kubičnih metrov kostanja.