Spomin na potres še živi

Besedilo: Boštjan Bogataj, Ana Šubic, Andraž Sodja
Kategorija: Kranj / sreda, 17. april 2013 / 06:00

Pred dnevi je minilo natanko 15 let od velikonočnega potresa v Posočju. Mnogo škode je bilo tudi na Gorenjskem, zato je spomin še živ, odpravljanje posledic malo manj.

Kranj - Na velikonočno nedeljo, 12. aprila 1998, so se v Posočju zatresla tla z magnitudo 5,6, intenzitete med VII. in VIII. stopnjo po evropski potresni lestvici. V šestnajstih slovenskih občinah je bilo poškodovanih 4055 objektov, država je za obnovo v desetih letih namenila sto milijonov evrov.

Potres je povzročil škodo v devetih gorenjskih občinah, in sicer na Bledu, v Radovljici, Škofji Loki, občinah Gorenja vas - Poljane, Žiri, Železniki, Bohinj, Kranjska Gora in Jesenice. Skupaj je bilo poškodovanih 360 objektov, škodo so ocenili na takratno skoraj milijardo tolarjev ali dobre štiri milijone evrov. Za gradnjo objektov je država porabila dobre tri milijone evrov, skoraj pol milijona so zagotovili upravičenci z najemom posojila pri Stanovanjskem skladu, dobrega pol milijona so morali zagotoviti upravičenci sami. Skupaj so bile na Gorenjskem obnovljene 104 enote objektov.

Država je financirala tudi stroške izdelave in pridobivanje dokumentov za gradnjo. Tako je bilo tudi v Žireh, kjer je občina prejela denar za pripravo dokumentov za kvalitetno obnovo Stare šole, ki je danes popolnoma obnovljena, v njej pa so uredili Muzej Žiri in odprli krajevno enoto knjižnice Žiri. »V Zabrežniku in Koprivniku sta bila poškodovana še dva dotrajana objekta; pri slednjem so se dogovorili in postavili novega, še vsaj en občan je prejel denar za rušitev hiše,« je povedal Andrej Poljanšek, ki se med redkimi na občini še spominja popotresne škode in odprave posledic.

Precejšnjo škodo so beležili tudi v Bohinju, na Bledu in na Jesenicah. V Bohinju se je zgodil večji udor obale Bohinjskega jezera, v vodo je zdrsnilo okoli sto metrov obale. Po poročilu o škodi, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor, je bila škoda na Jesenicah 70 tisoč evrov, v Bohinju okoli 477 tisoč evrov.

Večinoma je šlo za manjšo škodo, kot so porušeni dimniki, razpoke v stenah in podobno, na nobenem objektu pa ni bila tako huda, da bi zahtevala rušitev oziroma obsežnejšo obnovo. Kot je povedal župan občine Bohinj Franc Kramar, je dogodek že tako oddaljen, da se poteka sanacije ne spominja. Dodal je, da je bila škoda v Bohinju zaradi manjših poškodb stavb relativno hitro odpravljena, na vprašanje, ali meni, da je potres Bohinjcem ostal v spominu in ali so se iz škode kaj naučili, pa je Kramar prepričan, da je bil potres zagotovo pomembna izkušnja, ki jo občani spoštujejo.

V občini Železniki so po potresu popisali poškodbe in razpoke na 28 objektih. Te so se, se spominja referent za komunalo Darko Gortnar, pojavile predvsem na starejših objektih v podgorskih vaseh. Največ poškodovanih objektov je bilo v Davči, kjer so se razpoke pojavile tudi na cerkvi in podružnični šoli, o poškodbah pa so poročali še iz Sorice, Spodnjih Danj, Zabrda, Martinj Vrha, Potoka, Kališa, Raven … »Seznam poškodovanih objektov smo poslali na državo, kako se je pa zgodba odvijala naprej, pa na občini nimamo podatkov,« je povedal Gortnar.

Zato smo poklicali enega od oškodovancev, Franca Gasserja iz Zabrda. Potres je na njegovi hiši z letnico 1778 povzročil več razpok, ena od njih je bila široka kar deset centimetrov, se spominja: »Poškodbe si je ogledala tudi državna komisija, pri meni so škodo ocenili na štiri milijone tolarjev (približno 16.600 evrov, op. a.). Približno polovico je krila država, v glavnem za injektiranje in vezavo hiše, preostanek smo morali zagotoviti sami. Tudi s pomočjo brezobrestnega posojila stanovanjskega sklada.« S pomočjo države so obnovili tudi druge v potresu poškodovane hiše v Zabrdu in Torki, je še dejal, informacij o sanaciji v drugih vaseh pa nima.